Turistični produkti

Kultura - nosilna tematika 2018/2019

Slovenska turistična organizacija je za leti 2018 in 2019 kulturo opredelila za nosilno temo slovenskega turizma. V ta namen je bil pripravljen Operativni načrt trženja kulturnega turizma Slovenije (ONKULT). Ta vsebuje opredelitev ključnih vrednostnih in promocijskih prednosti kulturno-turistične ponudbe Slovenije, ki jih povzema matrika najbolj atraktivnih produktov in nabor elementov kulturno turistične ponudbe po štirih makroregijah Slovenije. Predstavitev TOP ponudbe zaokroža krovna trženjska zgodba s sloganom, ki se implementira v posamična orodja Slovenske turistične organizacije.

Operativni načrt trženja kulturnega turizma Slovenije

Na tej povezavi pa lahko dostopate tudi do Strategije kulturnega turizma 2009.

Pohodništvo

Slovenija ob upoštevanju sodobnih trendov in navad turistov razvija njim prilagojeno, specifično in razpoznavno ponudbo različnih turističnih produktov. Med njimi ima v okviru razvoja ponudbe aktivne sprostitve in doživetij v naravi pomembno vlogo tudi pohodništvo. Leta 2005 je bila tako izdelana Strategija razvoja turističnega produkta pohodništva v Sloveniji, ki vsebuje vrsto strateških ukrepov za povečanje prepoznavnosti in kakovosti, ureditev infrastrukture, razvoj človeških virov ipd. v pohodniškem turizmu.

Po novem Poziv za pridobitev znaka pohodniškega in kolesarskega nastanitvenega obrata objavlja in izvaja Pohodništvo in kolesarjenje GIZ.

Uporabni dokumenti

Strategija razvoja turističnega produkta pohodništvo v Sloveniji

Kolesarjenje

Na Slovenski turistični organizaciji smo zaradi pospeševanja turističnega produkta kolesarjenje v preteklih letih med kolesarji na izbranih slovenskih kolesarskih poteh izvedli raziskavo in na njeni podlagi izdelali Strategijo razvoja kolesarjenja v Sloveniji. Strategija vsebuje vrsto strateških ukrepov, kot so med drugim razvoj mreže kolesarskih poti, razvoj trženjskih standardov in tržne znamke kolesarjenja, vzpostavitev verige ponudnikov kolesarskih storitev in povečanje prepoznavnosti Slovenije kot kolesarjem prijazne turistične destinacije.

Po novem Poziv za pridobitev znaka pohodniškega in kolesarskega nastanitvenega obrata objavlja in izvaja Pohodništvo in kolesarjenje GIZ.

Uporabni dokumenti

Strategija razvoja turističnega produkta kolesarjenje v Sloveniji

Zdraviliški turizem

Pri Strategiji razvoja in trženja slovenskih naravnih zdravilišč 2015–2020 (SNZ 2020) so dejavno sodelovala in jo sooblikovala slovenska naravna zdravilišča, ki so včlanjena v SSNZ. Dokument je usklajen strateški okvir delovanja slovenskega zdraviliškega produkta do leta 2020.

Uporabni dokumenti

Strategija razvoja in trženja slovenskih naravnih zdravilišč 2015–2020 (SNZ 2020)

Gastronomija

V letu 2006 je bila pripravljena Strategija razvoja gastronomije v Sloveniji, ki opredeljuje prednostne ukrepe za ta produkt. Temelj strategije je gastronomska piramida, ki določa 24 gastronomskih regij Slovenije s 140 značilnimi jedmi.

Uporabni dokumenti

Strategija razvoja gastronomije Slovenije

Blagovna znamka Gostilna Slovenije

Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, Sekcija za gostinstvo in turizem, je uvedla blagovno znamko Gostilna Slovenija za dvig prepoznavnosti slovenske kulinarike. Blagovno znamko lahko uporabljajo gostinci, ki so člani Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije in izpolnjujejo določila, predpisana v pravilniku, ki ga je sprejela zbornica.

Več o blagovni znamki Gostilna Slovenija si lahko preberete na njihovi spletni strani TUKAJ.

Uporabni dokumenti

Piramida slovenske gastronomije

Seznam gostiln pod blagovno znamko Gostilna Slovenije

Dostopni turizem

Dostopni turizem je razvijajoče turistično področje, ki ljudem, ki potrebujejo večjo dostopnost, omogoča neodvisno in dostojanstveno uporabo turističnih storitev in produktov. Po podatkih zavoda Premiki splošno povpraševanje po dostopnem turizmu vključuje 127,5 milijona ljudi ali 80 milijard evrov. Prvi zametki razvoja dostopnega turizma v Sloveniji so povezani z zdravilišči in predvsem z rehabilitacijo invalidnih oseb v njih, ne pa toliko s turistično ponudbo za invalide.

Uporabni dokumenti

Predstavitev dostopnega turizma

Zabaviščni turizem

Strategija razvoja iger na srečo podaja pregled in analizo stanja na področju prirejanja iger na srečo v Sloveniji za obdobje zadnjih 8 oziroma 10 let ter pregled evropskega trga iger na srečo in konkurence.

V nadaljevanju strategija opredeljuje poslanstvo, vizijo in strateške cilje razvoja iger na srečo v Sloveniji. Določa tudi prednostna področja pri igrah na srečo in splošne cilje razvoja, ki veljajo za celotno področje iger na srečo, in posebne cilje za posamezna prednostna področja.

V Strategiji razvoja iger na srečo so navedene strateške opredelitve posameznih sistemskih vprašanj urejanja iger na srečo, kot so vrste iger na srečo, lastniška struktura koncesionarjev, dajatve od iger na srečo, delitev dajatev od iger na srečo, nadzor, politika dodeljevanja koncesij in družbeno odgovorno prirejanje iger na srečo.

Strategija opredeljuje tudi okvir delovanja države in daje osnovne usmeritve za njeno ravnanje na področju iger na srečo.

Zaradi hitro spreminjajočih se razmer na trgu bo vlada ob pripravi novega zakona, ki ureja igre na srečo, po potrebi strategijo tudi prilagodila.

Uporabni dokumenti

Strategija razvoja iger na srečo v Sloveniji

Križarjenje

Projekt Pomorski potniški terminal Koper – CRUISE SLOVENIA je temelj za razvoj Slovenije kot destinacije za križarjenja. Skupna želja vseh partnerjev/deležnikov je hiter in učinkovit razvoj projekta ter povečanje pozitivnih ekonomskih učinkov za vse, ki jih to zanima.

Vizija projekta je postati pomembna destinacija za ladje za križarjenje. Slovenija kot nova destinacija za ladje za križarjenje želi postati prepoznavna med ladjarji po svoji posebni ponudbi, ki je brez konkurence v drugih potniških pristaniščih (destinacijah) v Jadranu ali Sredozemlju. Pomorski potniški terminal Koper se želi razviti v matično pomorsko potniško pristanišče (z možnostjo vkrcanja/izkrcanja potnikov) in ne le kot pristanišče postanka. Namen je še povečati pozitivne gospodarske učinke za turizem in širše.

Nadaljnji razvoj projekta v letih do konca 2016 bo temeljil na konceptu trženja »FLY, STAY and CRUISE SLOVENIA«. S tem je povezana gradnja pomorskega potniškega terminala v Kopru.