Forum za krepitev kongresnega turizma na Bledu

Blejski kongresni turizem letos neformalno praznuje 60 let, saj je leta 1959 na Bledu potekal šahovski turnir, ki je sprožil gradnjo festivalne dvorane. Ta je bila zgrajena leta 1961 in je odtlej, prav tako kot blejski hoteli, gostila že številne dogodke. Nova prelomnica pri razvoju kongresnega turizma je bila ustanovitev Kongresnega urada Bled, ki že dve leti skrbi za bolj usmerjen razvoj in povezovanje vseh deležnikov destinacije ter je poleg Kongresnega urada Slovenije in Kongresnega urada Ljubljana drugi kongresni urad na lokalni ravni v Sloveniji. Cilj Kongresnega urada Bled je povečanje števila večjih mednarodnih dogodkov, s strateškim usmerjanjem v kongresne, športne in vladne dogodke.

Vodja blejskega kongresnega urada Vesna Klemenčič je prepričana, da s forumom ustvarjajo platformo za sodelovanje akterjev in za oblikovanje vizije za skupen napredek ter nadaljnje korake. Kot je povedala Klemenčičeva je delo urada v dveh letih prineslo konkretne rezultate, ki kažejo na to, da je Bled destinacija, ki ima dobro prepoznavnost, primerne kapacitete in kakovostne usluge za izvajanje kongresne dejavnosti.Ključen dejavnik za uspešno delo pa je sinergija deležnikov v destinaciji. Dogodek je namreč uspešen le, ko je gost zadovoljen z namestitvijo, gostoljubnostjo, kakovostjo in raznovrstnostjo uslug in ponudbe. "Sinergija znotraj destinacije je ključ do uspešnega dogodka in zadovoljnega gosta," je poudarila Klemenčičeva. Zato so v Kongresnem uradu Bled pripravili forum, na katerega so povabili vse deležnike destinacije in širše regije, da prevetrijo sodelovanje s skupnim ciljem dobrega gostitelja za kongresnega gosta in da poglobijo razumevanje specifike kongresne panoge ter tako tlakujejo pot naprej za doseganje pozitivnih rezultatov. Ambicija dogodka je, da preraste v osrednji regijski forum kongresne industrije.

Ta se je v svetu že močno usidrala v srčiko turistične panoge kot eden izmed ključnih pospeševalcev razvoja tega gospodarskega sektorja in kot pomemben generator prihodka, zaposlitev in investicij. Poraba kongresnega gosta je trikrat večja kot od prostočasnega gosta, potovanje je pogosto v nizki sezoni, multiplikativni učinki kongresne industrije pa segajo v razvoj infrastrukture, dvig kakovosti in raznolikosti ponudbe, vzpodbuja izobraževanja, nova delovna mesta, inovacije in kreativnost. Bled je bil lani v segmentu destinacij, ki lahko gostijo do 1200  kongresnih udeležencev, na drugem mestu za Dubrovnikom. Klemenčičeva je prepričana, da je dodana vrednost Bleda pred drugimi kongresnimi destinacijami neokrnjena narava.

Goste navdušuje slikovitost Bleda, se je strinjal tudi Matjaž Žnidaršič iz Sava Turizma, ki pa je v zadnjem času vesel tudi razvojnega razpoloženja na Bledu, kjer se odvijajo številne prenove in investicije, od ureditve hotelov do jezerske promenade. Največji izziv in skrb pa predstavljata promet in problematika parkiranja.

Direktor Hotela Ribno Matija Blažič optimistično gleda na situacijo blejskega turizma. "Vsi vlagamo in se trudimo po svojih najboljših močeh," je izpostavil, a dodal, da čakajo tudi na dopolnila občinskega prostorskega načrta, ki bi omogočala nadaljnji razvoj, tudi pri specializaciji hotelov, ki se mu zdi ključna. Tako si denimo Lovec želi biti najboljši poročni hotel, Krim igralniški hotel, v Ribnem pa so se usmerili v šport.

Vir: sta 

Nazaj na novice