Vabljeni k ogledu oddaje Na lepše

Na novinarski konferenci so Simon Zajc, državni sekretar na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT), Ilona Stermecki, v.d. direktorice Slovenske turistične organizacije (STO), Rebeka Kumer Bizjak, direktorica Predstavništva STO v Nemčiji in Marko Lenarčič, strokovni sodelavec združenja Aktivna Slovenija – Slovenia Outdoor predstavili novosti slovenskega turizma in razloge, zakaj se Slovenija uvršča v sam vrh priporočenih destinacij za odlični aktivni oddih, aktivna doživetja v neokrnjeni naravi pa osrednja komunikacijska tematika STO v letošnjem in prihodnjem letu. Prisotne je nagovoril tudi Franci Petek, vodja Nordijskega centra, ki je novinarje povabil na Svetovno prvenstvo v nordijskih disciplinah v Planici v letu 2023. Predstavljena so bila tudi sproščanja oz. odprava omejitev, ki so bila sprejeta za zajezitev covid-19 ter ukrepi ter razvojne in promocijske aktivnosti MGRT in STO. Predstavnike nemških in globalnih medijev je nagovorila tudi Ilka Štuhec, ki je izpod Planiške velikanke navdušila za aktivni oddih na snegu.

Izpostavljamo prazgodovinska gradišča oziroma kaštelirje, ki zajemajo občutljivo in skoraj pozabljeno kulturno dediščino, ki se razteza vse od Krasa, preko Brkinov, Čičarije, Istre pa do hrvaškega Kvarnerja. Njihova presenetljiva gostota - približno 550 jih najdemo na širšem območju Krasa, Brkinov, Čičarije, Istre ter Kvarnerja,  je jasen dokaz o skupnih naravnih danostih, o skupni zgodovini ter enovitosti tega območja v času bronaste in železne dobe. Pri razvoju tega kompleksnega turističnega doživetja so sodelovali arheologi, zgodovinarji, krasoslovci, umetniki, turistični vodniki, destinacije, botaniki in kuharski mojstri - in glede na vse našteto se nam obeta čezmejna destinacija kulturnega turizma. Na terenu je namreč za potrebe turizma in raziskovanj vzpostavljenih 55 prazgodovinskih gradišč tako na slovenski kot na hrvaški strani z urejenimi kolesarskimi potmi, mobilno aplikacijo in tudi prazgodovinsko gastronomijo, ki je tudi že vključena na jedilnike kraških gostiln. Eden boljših primerov, zakaj so prazgodovinska gradišča turistični potencial, je Debela griža, eno naših najbolj raziskanih gradišč, ki razkriva skrivnosti bivanja na Krasu v pradavnini. V času, ko so v Egiptu gradili piramide, so namreč na Krasu ustvarjali suhozide in območje Slovenije je bilo tedaj kulturno središče tega dela Evrope, v smislu metalurgije, gradnje in naseljevanja. 

V duhu športnega turizma smo v družbi kolesarskih vodnikov v sklopu produkta Goriče ride odkrivali skrite kotička Prekmurja. Za konec pa gledalce čaka še razburljiva reportaža o Rovu starih podpisov. Ena najbolj obiskanih kraških jam na svetu in paradni konj slovenskega turizma ima več obrazov. Eden je izrazito turističen, toda Postojnska jama skriva rove, ki vas iz turistov nehote spremenijo v raziskovalce. Samo dobrih 200 metrov od glavnega vhoda se namreč skriva Rov starih podpisov, skozi katerega se stopa po poteh prvih raziskovalcev, ki so bili tudi prvi turisti v Postojnski jami. Toda jamske katakombe imajo še danes svoje skrivnosti, saj rov skriva tudi sledove antičnega jamskega grobišča, ki naj bi glede na najdbe, nastalo med 1. in 5. stoletjem. Butična zgodba s poudarkom na kulturni dediščini naše najbolj obiskane kraške jame. 

Ne zamudite oddaje Na lepše, v petek 18.3 ob 21:25 na Prvem. 

Nazaj na novice