Onesnaženost Blejskega jezera

Cvetenje naj bi bila posledica človeške dejavnosti, prometne preobremenjenosti in neustreznega dotoka sveže vode iz Radovne. Občina Bled je na Državni zbor RS že posredovala pobudo za ukrepe. Preberite si odprto pismo župana.

Spoštovani!

Na Bledu že vrsto let bijemo bitko za ohranitev zdravja Blejskega jezera, vendar jezera sami, brez nujne pomoči države in širše regijske skupnosti, ne moremo sanirati tako, da bi bilo njegovo stanje ponovno dobro.

V zadnjih letih se je ekološko stanje jezera po podatkih Agencije Republike Slovenije za Okolje (ARSO) poslabšalo.

Na Bledu smo skupaj s strokovno javnostjo in ostalimi deležniki natančno definirali ukrepe, ki so nujno potrebni za revitalizacijo Blejskega jezera, od katerih sta ključna predvsem dva:

1. podroben načrt upravljanja jezera, ki naj zagotovi potrebne ukrepe s strani države za izboljšanje stanja jezera in 
2. izgradnja prepotrebne južne razbremenilne ceste.

Občina Bled daje pobudo, da bi Državni zbor RS sprejel poseben zakon o Bledu, ki bo s celovitim pristopom lahko rešil pereče probleme, ki jih zaznavamo na številnih področjih, predvsem pa pri največji vrednoti Bleda kot ene od najbolj prepoznavnih in najlepših točk v državi, to je vsekakor Blejsko jezero.

Preko tovrstnih zakonskih določil in izvedbenih ukrepov bi bilo možno nadgraditi napore lokalne skupnosti, ki so nujni, če želimo za nas in prihodnje rodove ohraniti Blejsko jezero in Bled v celoti.

Tako kot poznamo Zakon o glavnem mestu Republike Slovenije, ki ureja kompleksna razmerja med glavnim mestom in državo, na Bledu menimo, da potrebujemo tudi Zakon o Bledu.

Dejstvo je, da smo s spodaj naštetimi ukrepi na lokalni ravni izčrpali možnosti in pristojnosti, ki jih imamo v boju za ohranitev Blejskega jezera v stanju kakršnem je bil in kakršnega si želimo. Naslednji koraki, ki so nujni, vključujejo kompetence in pristojnosti, ki presegajo okvire lokalne samouprave.

Če želimo ohraniti Blejsko jezero, potrebujemo dobro delujoč sistem dovoda sveže vode iz Radovne in natege iz jezeru. Občina nad tem nima nadzora, saj je v upravljanju države.

Če želimo ohraniti Blejsko jezero, je po soglasni oceni celotnega spektra strokovne javnosti nujna omejitev prometa v območju jezerske sklede. Lokalna skupnost ta ukrep v skladu s svojimi pristojnostmi izvaja. Največjo prometno obremenitev za jezersko skledo predstavlja promet po glavni cesti Bled – Bohinj, ki teče tik ob jezeru. Prometa ne moremo ustaviti, ker je to državna cesta, ki predstavlja ključno prometno povezavo Bohinj s svetom. Omejitev prometa ob jezerski skledi bo možna šele po izgradnji Južne razbremenilne ceste (JRC). Projekt, ki se vleče nerazumno dolgo in za katerega je odgovorna država naj bi stal približno 30 milijonov evrov. Glede na vse prihodke, ki se stekajo v državno blagajno iz blejskega in bohinjskega gospodarstva menimo, da državi to ne bi  smelo predstavljati problema. Vrednosti ohranitve Blejskega jezera se ne da izmeriti v denarju, jasno pa je, da je projekt izgradnje JRC ekonomsko več kot upravičen.

Če želimo ohraniti Blejsko jezero, se mora preprečiti prekomerni neposredni in posredni vnos vsakršnih hranil in gnojil v jezero. Za to potrebujemo zakonsko podlago, ki bo v širšem bazenu jezerske sklede to regulirala oziroma onemogočila.

Prizadevanja lokalne skupnosti za trajnostni razvoj so opazili tudi v tujini, in to večkrat. Prav v teh dneh je Bled prejel že tretjo nagrado za trajnostni razvoj s strani nizozemske nevladne organizacije Greendestinations.org, ki vodi platformo Green Destinations, preko nje pa Slovenska turistična organizacija  izvaja Zeleno shemo slovenskega turizma, katere ponosni del je tudi Bled, ki je ena izmed dvanajstih zlatih destinacij v Sloveniji.

Občina Bled je sprejela vrsto ukrepov, ki pripomorejo k manjšemu obremenjevanju jezera. Prav v teh dneh zaključujemo še zadnji krak izgradnje kanalizacije neposredno ob jezeru, s čimer bo krog sklenjen. Na področju urejanja prometa smo v preteklih letih naredili ogromno, od izgradnje parkirišč na obrobju Bleda do uvajanja dodatnega javnega prevoza poleti in do postopnega zapiranja jezerske sklede za promet.

Ob jezeru se od začetka junija do sredi septembra sprehajajo domačini, ki so del projekta »Vprašaj me, sem domačin«, in osveščajo obiskovalce in goste, kako se na Bledu vesti trajnostno. Na sprehajalnih poteh ob jezeru smo postavili pitnike, na katerih je tudi obvestilo, da je voda na Bledu pitna in da ni treba kupovati plastenk. Ob jezeru so, tako kot povsod po Bledu, postavljeni koši za ločeno zbiranje odpadkov.

Ogromno delamo na ozaveščanju občank in občanov ter naših gostov o trajnostnem načinu življena. Obnovili in na novo smo označili vse pohodne poti v občini, gradimo in obnavljamo kolesarske steze. Posneli smo film o želenem vedenju na Bledu, v lokalnem glasilu mesečno objavljamo navodila o varčnem ravnanju s pitno vodo, o tem, kako lahko živimo z manj embalaže in podobno. Vsi ti ukrepi so občino stali nekaj milijonov evrov, ki pa jih nismo porabili zaman, saj je pred nami jasen cilj: ohranitev izjemne naravne in kulturne dediščine, ki je del našega okolja.

Žal pa vsi našteti ukrepi nikakor niso dovolj. Dejstvo, da je Blejsko jezero, ki že od novembra cveti (fitoplankton, ki vodo obarva rdeče), v lasti Republike Slovenije, ki pa zanj nima niti podrobnega načrta upravljanja!

Verjetno nam ni treba ponavljati, da je Bled slovensko okno v svet – podoba Bleda je slovenska ikona brez primere, kot je, na žalost, brez primere tudi odnos države do njega.

S spoštovanjem,

Janez Fajfar, Župan Občine Bled

Vir in foto: Turizem Bled

Nazaj na novice