Ciril Jazbec: fotografija kot plesni ritual

Ciril Jazbec si je že kot otrok želel postati fotograf National Geographica. Verjame, da je temelj fotografiranja tistega in tistih, ki se zdijo nedotakljivi, zaupanje. Zaupanje je pomembno tudi v odnosu z naravo, do katere od nekdaj čuti globoko spoštovanje in povezanost. Zaupamo naravi, da nas preskrbuje in napaja, a ona izgublja zaupanje v nas. S pomočjo fotografij v največjih svetovnih publikacijah in z dokumentarnimi videi Ciril Jazbec opozarja na Zemljo in Slovenijo, okoljske izzive in lokalna prizadevanja, na pogled od daleč in stik od blizu. Kot režiser  in ustanovitelj produkcijske hiše Tent je za Slovensko turistično organizacijo posnel tri video zgodbe - Zelena Slovenija - Ostani doma, da lahko jutri potuješ - Zdaj je čas. Moja Slovenija. V času karantene so se dotaknile na deset tisoče sledilcev na spletu.

Državljan Zemlje s stalnim naslovom v Sloveniji

S torbo fotografske opreme čez ramo je v potnem listu zbral že štampiljke iz cele Evrope, Azije in Afrike, ledene Arktike. A življenje v Sloveniji je privilegij, pove. »Imamo čudovito naravo in kakovostno življenje. Premalokrat se zavedamo, kaj imamo in kaj je zares pomembno.« Ker je dobre stvari v življenju treba deliti, je najprej ustvaril video zgodbo o Zeleni Sloveniji, ki bi mednarodni publiki približala neokrnjene kotičke Slovenije. Osebno in pristno. Še za tiste, ki tu živimo, je Slovenija večna uganka. Zadnje povabilo Zdaj je čas, da te odkrijemo do zadnjega kotička. Moja Slovenija., je bilo prav zdaj, ko je Slovenija sproščala ukrepe, obliž za vse Slovence. »Vsak snemalni dan smo v produkcijski ekipi fascinirani nad tem, kaj vse še obstaja za še enim hribom ali dolino v Sloveniji.«. V domači Tržič, mesto pod Karavankami, se rad vrača po daljših odsotnostih v tujini. »Pozimi ali poleti, vsakič me popolnoma očara s svojo naravo.«

Za svoj dom moramo poskrbeti

Planet Zemlja, na katerem smo vsi našli svoj košček pod soncem, je edini, ki ga imamo, zato moramo biti pozorni na spremembe, ki se dogajajo. V zadnjih letih se dvigujejo temperature, kar vpliva tako na naravo kot na ljudi. Od blizu je Ciril opazoval posledice globalnega segrevanja med Aljasko in Sibirijo na oddaljenem otoku Shishmaref, kjer dvigovanje morske gladine odnaša otok pod nogami njegovih prebivalcev. Trenutno pripravlja projekt o izginjajočih ledenikih Alp. Potrebne so korenite spremembe, ocenjuje. »Osebna raven je seveda pomembna, ampak samo ločevanje odpadkov ali menjava žarnic je premalo. Poleg globalnih sprememb in uredb se je najbolj potrebno vrniti nazaj h koreninam in se naučiti še bolj živeti z naravo. Vse bolj bodo pomembne lokalne zgodbe z lokalnimi ljudmi.«

Zdaj je čas. Moja Slovenija.

Priložnost za umiritev tempa življenja in počasnejši ritem srca se je pojavila v začetku letošnjega leta. Vsi smo se zadrževali v svojih državah in mestih. Ob tem sta nastali dve video zgodbi o Sloveniji, s katero je avtorska ekipa na čelu s Cirilom ljudem položila na srce, naj se vrnejo nazaj k naravi. »Vse skupaj je priložnost za ponovni zagon vsega in za nove zgodbe«, doda. Ko bomo v Slovenijo ponovno sprejeli obiskovalce iz vsega sveta, želimo, da bi s sabo prinesli novo odgovornost do okolja, narave in lokalnih skupnosti, ki bodo vodilo za prihodnost.

Obrisi življenja v ogledalu fotografije

Kljub temu, da se dandanes pogosto postavi v vlogo režiserja in videografa, Cirila Jazbeca večina pozna kot fotografa. Njegovo delo so objavili največji - The New York Times, Der Spiegel, tudi Wired UK in La Republica, če jih naštejemo le nekaj. Je prejemnik mnogih prestižnih nagrad. »Dokumentiram simpatično čuden svet, v katerem živimo, in ga reflektiram.« Ko se je zgodila korona, je samodejno pograbil za fotoaparat in začel fotografirati obraze Ljubljane. »Fotografiranje je le eden izmed delčkov ustvarjanja na daljše proge, a gre za izjemno lep proces. Najlepše je takrat, ko se vse poklopi in si v stanju navdiha. Takrat lahko fotografijo primerjamo s plesom, ki postane ritual in fotografija refleksija telesa in čutenja.«

Nazaj na novice