Okusi Slovenije so okusi lokalne narave: zelenjave s povsod značilnih vrtov, žit z lokalnih polj, divje hrane iz zelene narave, sadja iz sadovnjakov in gozdov ene od najbolj gozdnatih evropskih držav, tradicionalno pripravljenih mesnih jedi in mlečnih dobrot s pašnikov, medu svetovno znanih slovenskih čebel.
Dobrote gastronomskih regij izpod Alp so povezane s planinami, na katerih se že stoletja pasejo krave in drobnica. Mleko je osnova za izvirne sire, kot so trniči z Velike Planine in pikantni bohinjski mohant z označbo geografskega porekla. Cvetoči travniki in mana iz gozdov ponujajo dovolj paše kranjski sivki, svetovno znani avtohtoni vrsti čebel. Med je nepogrešljiv pri pripravi lokalno različnih medenih kruhkov. Za svetovljanske sladkosti tu skrbita slovita blejska kremšnita, zaščitni znak mondenega Bleda, in pristno sladka Radovljica (Radol'ca) s festivalom čokolade. Na drugi strani Alp, v dolini Soče, so kulinarične posebnosti povezane s pašo drobnice in avtohtono soško postrvjo.
Z območja pod Alpami izvira kranjska klobasa, ki ima v Evropi zaščiteno slovensko geografsko poreklo. Izdeluje se po natančno določenem postopku, ki zvesto sledi receptu iz leta 1896. Leta 2006 so kranjsko klobaso okušali celo v vesolju! Na vesoljsko postajo jo je prinesla astronavtka Sunita Williams.
Potice so doma po vsej Sloveniji, na prav poseben način pa jo lahko doživite na Blejskem otoku. V tamkajšnji Potičnici pripravljajo oglede peke potice in njene pokušine.
Gastronomske regije pokrajin, ki jih povezujejo kraški pojavi in burja, imajo vsaka svoje naravne načine sušenja mesnin. Tu, kjer je doma večstoletna tradicija soljenja in sušenja mesa, morate poskusiti kraški pršut, panceto in zašinek. Obilje divjega sočivja in vrtnin je vir številnih okusnih enolončnic in minešter. Sladkosti gastronomskih območij Krasa se družijo z lokalnim sadjem, k vsem jedem pa sodijo izvrstna avtohtona vina.
Kras postaja slovensko območje pridelave dišeče sivke, kraške gmajne pa so že od nekdaj polne divje rastočih zelišč, kot so žajbelj, kraški šetraj, koromač, melisa, kamilica, meta, materina dušica in številne druge. Nekatere bogatijo jedi, druge so osnova za zeliščne čaje in kozmetiko.
Ribe, kalamari, pedoči – značilne dobrote Jadranskega morja, posoljene s slovito piransko soljo, si prostor na mizah mediteranske Slovenije delijo z jedmi, kot so značilne domače testenine – pašte in fuži –, s pomladanskimi omletami – frtaljami z divjimi šparglji in drugimi poganjki iz narave –, kruhom z olivami istrskih oljk in figami z osončenih pobočij. Vsako leto k pokušinam vabi festival Sladka Istra, največji festival sladic v Sloveniji. Na tem dogodku v Kopru med drugim izbirajo najizvirnejšo sladico Istre.
Solinarji piransko sol pridelujejo po 700 let starem postopku in jo še vedno žanjejo ročno s tradicionalnim orodjem. Sol iz Sečoveljskih solin je lahka, bogata z minerali morja in izjemnega okusa. Jedem daje plemenito aromo.
Več
Ljubljančane drugod po Sloveniji radi imenujejo »žabarji«, in v nekaterih ljubljanskih gostilnah boste dobili žabje krake. Sicer pa je Ljubljana kot glavno mesto zaznamovana s svetovljanskimi prepleti kulinaričnih pristopov in lokalnimi izvirnostmi. Poskusite ljubljanske palačinke in torto Ljubljana z ajdovim biskvitom. Le streljaj od Ljubljane vas bodo navdušili Okusi Kamnika, dobrote Srca Slovenije in Dobrote Dolenjske. Po različnih gastronomskih regijah Osrednje Slovenije presenečajo štruklji, pogače in raznovrstni, nekoč obredni kruhi.
Okusi Ljubljane so neločljivo povezani z ljubljansko tržnico, ki jo je ob reki Ljubljanici zasnoval sloviti Jože Plečnik. Sem svoje pridelke še danes prinašajo ljubljanske solatarice in drugi pridelovalci živil iz Osrednje Slovenije. Zaradi bogate ponudbe lokalov, ribarnice in kulinaričnih prireditev je tržnica družabna točka za okusne obede.
Idrijski žlikrofi so jed iz rezančnega testa s krompirjevim nadevom in značilno obliko. Lahko jih uživate kot predjed, prilogo ali samostojno jed, zabeljeno z ocvirki ali bakalco – posebno omako iz jagnjetine in zelenjave. Jed se ponaša z EU-zaščito zajamčene tradicionalne posebnosti, zato vam jo ponudijo le certificirani poznavalci te slovenske dobrote.
Na vzhodu Slovenije, kjer je največ žitnih polj, so jedi že od nekdaj razkošne. Gibanice z bogatimi nadevi, mesnine, konzervirane na poseben način – v tunki – žganci, ki se družijo s krompirjem, da postanejo dodoli – to je šele začetek. Za gastronomske regije tega območja so značilne koline. Tu pa boste našli tudi veliko lažjih jedi z lokalnim, tudi divjim sočivjem – v hmeljarski Savinjski dolini npr. s hmeljevimi vršički! Tam, kjer se nižina stika s Pohorjem, mize obogatijo enolončnice iz več vrst mesa. V Prekmurju je to bograč, na Pohorju pohorski pisker.
»Še v nebesih bi žaloval po njej, če bi jo moral pustiti célo na svetu,« je zapisal pisatelj o prekmurski gibanici, najbolj znani in po vsej Sloveniji priljubljeni sladici iz pokrajine ob reki Muri. Dve vrsti testa in štirje različni nadevi, zloženi v osem plasti, ter dve vrsti poliva – tako razkošna je ta zaščitena posebnost, pečena v okroglem lončenem modelu.
Pravi gurmani hočejo spoznati vseh 24 gastronomskih regij Slovenije! V publikaciji vas čakajo tipične tradicionalne jedi za vsako regijo posebej.
Nastavitve zasebnosti
Koristne informacije in varnostne smernice v času epidemije: 
