Predniki Slovencev, Slovani, ki so se v 6. stoletju iz območja Karpatov preselili na območje današnje Slovenije, so sicer že v sedmem stoletju ustanovili najstarejšo znano slovansko državo, kneževino Karantanijo, vendar se ta ni obdržala dolgo.
Vse do 20. stoletja so območju Slovenije vladali tujci, večino časa Habsburžani oziroma kasneje Avstro-Ogrska monarhija. V tem obdobju so se Slovenci kljub zatiranju in vztrajnim pritiskom po asimilaciji razvili v narod in izoblikovali svojo identiteto. Po 1. svetovni vojni je Slovenija postala del Kraljevine Jugoslavije, po 2. svetovni vojni pa del Socialistične federativne republike Jugoslavije. Po več kot sedemdesetih letih bivanja v Jugoslaviji se je med Slovenci izoblikovalo soglasje za samostojno pot. Na plebiscitu leta 1990 se je za samostojnost izreklo skoraj 90 odstotkov volilcev. Leta 2004 je Slovenija vstopila v Evropsko Unijo in postala članica zveze Nato.
V Sloveniji ima kultura poseben zgodovinski in družbeni pomen. Predvsem po zaslugi kulture in skupnega jezika – slovenščine – so se Slovenci izoblikovali in obstali kot narod. Jezik in kultura sta Slovencem skozi stoletja nadomeščala pomanjkanje lastne države in političnih institucij. Slovenija je ena izmed redkih, če ne pravzaprav edina država na svetu, ki ima za državni praznik dan kulture.
Glede na število govorcev ima slovenski jezik razmeroma veliko narečij in govorov, saj je po splošni ocenih teh kar 48, ki so razdeljeni v osem narečnih skupin. Tolikšna raznovrstnost jezika je pogojena z geografskimi, političnimi, zgodovinskimi, družbenimi in drugimi razlogi.
Slovenščina je tudi eden redkih indoevropskih jezikov, ki je ohranil dvojino.
V Sloveniji je literatura še vedno najbolj prestižna in spoštovana oblika umetnosti. Prvi zapisi v slovenskem jeziku segajo na prelom prvega tisočletja našega štetja, to so Brižinski spomeniki, ki so tudi najstarejši latinični zapis v katerem koli slovanskem jeziku. Danes so shranjeni v Bavarskem državnem arhivu v Münchnu.
V slovenski književnosti imata posebno mesto Primož Trubar, ki je leta 1550 izdal prvo knjigo v slovenščini, in pesnik France Prešeren, čigar pesem Zdravljica je slovenska himna.
Leta 2010 je bila Ljubljana po izboru organizacije Unesco svetovna prestolnica knjige. Maribor pa je bil leta 2012 evropska prestolnica kulture.
Slovenija ima zelo dobro razvito mrežo kulturnih ustanov, organizacij in združenj, ki so primerljive s kulturno najbolj razvitimi evropskimi državami. V Sloveniji sta poklicni operno-baletni hiši v Ljubljani in Mariboru ter številna poklicna gledališča. Kulturno življenje je zelo pestro in bogato v muzejih, galerijah in kulturnih centrih. Ponudba kulturnih prireditev v Sloveniji je izjemno pestra in zadovolji še tako zahtevne obiskovalce. Predvsem v poletnem času se v Sloveniji zvrsti več vrhunskih festivalov, na katerih nastopajo svetovno priznani umetniki.
Bi radi razumeli Slovence in njihovo identiteto? Preverite, kaj ponuja več kot 50 muzejev in galerij, institucije z glasbeno-gledališko dejavnostjo. Oglejte si ostanke gradov in dvorcev, ki jih je na stotine. Poučno in hkrati zabavno bo.
Muzeji in galerije v Sloveniji – zakladnica umetnosti od pradavnine do danes.
Slovenija ima bogato ponudbo filmskih in gledaliških predstav.
Spoznajte največje arhitekturne zaklade Slovenije.
Slovenija je prepredena z gradovi, dvorci in trdnjavami.
Cerkve in samostani v Sloveniji – zgodovina verstva, stavbarstva in umetnosti v 3000 sakralnih objektih.
Na festivalih po Sloveniji lahko spremljate najpomembnejše izvajalce z vsega sveta.
Nastavitve zasebnosti