Slovenski aduti svetovne nesnovne dediščine človeštva
Ohranjanje kulturnega izročila, ki se prenaša v rod, je še posebej pomembno. Nekatere veščine, znanja in ustvarjalnost naših prednikov so tako izjemni, da jih še posebej velja zaščititi in hraniti za prihodnje rodove. Posebno skrb za zaščito in ohranjanje ustnega izročila, plesov, znanj in spretnosti omogoča UNESCO reprezentativni seznam svetovne nesnovne dediščine človeštva. To so dragoceni običaji in navade iz Slovenije, ki so se znašli na reprezentativnem seznamu Unescove nesnovne kulturne dediščine.
Čebelarstvo v Sloveniji
Čebelarstvo je močno zasidrano slovensko zavest. Slovenski čebelarji so bili pionirji sodobnega čebelarstva. Iz Slovenije je prišla pobuda za svetovni dan čebel, ki ga od leta 2018 obeležujemo 20. maja. Skrb za čebele, ki so zelo pomembne tudi za obstoj človeštva, prehaja iz roda v rod in še danes čebelarstvo predstavlja način življenja več kot 12.000 Slovenkam in Slovencem, ki negujejo to dejavnost. Na pobudo čebelarjev v Sloveniji vsak tretji petek v novembru v šolah in vrtcih pripravijo tradicionalni slovenski zajtrk, kjer otroci na mizo dobijo tudi med. Poleg skrbi za čebele in pridelavo medu so s čebelarstvom povezane tudi kultura, ljudska umetnost na panjskih končnicah ter skrb za zdravje in dobro počutje s čebeljimi produkti. Čebelarstvo v Sloveniji pa ni prisotno le na podeželju, pomemben del vse bolj postajajo tudi urbani čebelnjaki.
Več
Tradicija reje lipicancev
Kobilarna Lipica velja za najstarejšo kobilarno v Evropi, ki neprekinjeno deluje že več kot 440 let. Vzreja elegantnih belih lipicancev predstavlja pomembno dediščino Slovenije in še sedmih držav, ki so sodelovale pri nominaciji za uvrstitev te dejavnosti na seznam Unescove nesnovne kulturne dediščine. Lipicanci imajo že stoletja simbolno vlogo v vseh osmih državah in še danes predstavljajo številne skupnosti. Lipica kot »dom« lipicancev je ena od največjih slovenskih znamenitosti tako zaradi same tradicije vzreje konj kot tudi zaradi svoje stavbne dediščine in kulturne krajine.
Več
Škofjeloški pasijon
Najstarejše dramsko besedilo na Slovenskem že od samega nastanka v času baroka doživlja uprizoritve na ulicah srednjeveškega jedra Škofje Loke. Bogata kostumografija in scenografija ter številčna, več kot 900-članska lokalna igralska zasedba ob vsakokratni uprizoritvi v Škofjo Loko privabi množico obiskovalcev. Gre za zgodovinsko uprizoritev, ki je zaradi svoje kompleksnosti na sporedu na vsakih šest let.
Več
Obhodi kurentov
Ko boste februarja na Ptujskem koncu zaslišali kravje zvonce, boste nedvomno vedeli, da se bliža pomlad. Zvonci so namreč le del oprave kurenta, tradicionalnega pustnega lika, značilnega za Ptuj, Dravsko polje, Haloze in Slovenske gorice. Kurent je odet v ovčjo kožo, na glavi ima značilno masko, obut je v visoke čevlje in rdeče ali zelene pletene gamaše. V roki vihti ježevko, debelejšo palico, ovito z ježevo kožo. Svoje korenine ima v slovanski mitologiji, velja pa za odganjalca zlih sil ter glasnika pomladi in dobre letine. Svojevrsten poklon temu običaju je tradicionalno kurentovanje na Ptuju.
Obišči stran
Klekljanje čipk v Sloveniji
Klekljane čipke so svojevrsten izraz umetnosti, ki so eden od prepoznavnih simbolov slovenske identitete. Že stoletja pod prsti klekljaric nastajajo čudoviti izdelki, spretnost vrtenja klekljev pa se prenaša iz roda v rod. Danes v Sloveniji deluje več kot 120 klekljarskih društev, sekcij in skupin. Čipke so namenjene kot modni dodatek in okras na oblačilih in hišnem tekstilu, dandanes pa služijo tudi kot navdih za umetniško ustvarjanje, v arhitekturi in celo kulinariki.
Klekljarsko znanje širijo tudi čipkarske šole. Najbolj znana je čipkarska šola v Idriji, ki neprekinjeno deluje že več kot 140 let. Od tu izhaja znamenita idrijska čipka.
Obišči stran
Suhozidna gradnja
Suhozidna gradnja je način gradnje, kjer se ne uporablja veziva, pač pa je skrivnost njene trdnosti v posebnem načinu zlaganja kamna. Razširjena je po skoraj vsem sredozemskem prostoru. V Sloveniji nanjo naletimo na Krasu in v Istri. Veščina suhozidne gradnje, znanja in tehnike je uvrščena na seznam UNESCO nesnovne kulturne dediščine in povezuje osem evropskih držav, tudi Slovenijo.
Obišči stran
Babištvo
Z nami so ob prvem vdihu, ko pridemo na svet. S svojim znanjem in veščinami zagotavljajo neprekinjeno oskrbo in podporo med naravnimi procesi nosečnosti, poroda in po rojstvu. Babice oz. babičarji so skozi stoletja postali nepogrešljiv del rojstva otrok. Sprva so to delo običajno opravljale starejše ženske, ki sicer niso imele formalne izobrazbe, so pa imele izkušnje in veščine, ki so pomagale porodnicam in novorojenčkom. Danes to delo opravljajo izobraženi zdravstveni delavci in delavke, ki še vedno upoštevajo znanja in veščine svojih prdhodnic. Ste vedeli, da je bila leta 1753 ustanovljena prva babiška šola na Slovenskem?
Slovenija je ena od osmih držav, ki so dale pobudo za vpis babištva na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine.