Drugi zakladi Slovenije za svetovno dediščino

S štirimi vpisanimi naravnimi in kulturnimi znamenitostmi svetovne dediščine UNESCO  je Slovenija glede na število prebivalstva med najbogatejšimi varuhi zakladov človeštva. Na predhodnih poskusnih seznamih, skozi katere gredo vsi vpisi, je še več izjemnih posebnosti Slovenije.

Bolnica Franja

Bolnica Franja

V skriti, težko dostopni soteski Divjega potoka je med 2. svetovno vojno delovala partizanska bolnica Franja. V njenih barakah se je v letu in pol zdravilo skoraj 600 ranjencev. Izjemen simbol človečnosti in enkraten primer zdravljenja ljudi v nenavadnih pogojih že dolgo nosi znak evropske dediščine.

Več

Plečnikova Ljubljana

Plečnikova Ljubljana

Plečnikova Ljubljana je fenomen. Znameniti arhitekt Jože Plečnik je s svojim izvirnim pristopom tako k objektom kot k ureditvi mesta v obdobju med obema vojnama ustvaril najlepše arhitekturne podobe Ljubljane.

Več

Pot miru

Pot miru

Pot miru, ki vodi od Alp do Jadrana, združuje spomin in opomin na vojne čase Soške fronte ter spoznavanje čudovite narave ob smaragdni reki Soči. Odkrijte svet kavern, strelskih jarkov, vojaških pokopališč, kostnic in muzejev na prostem.

Več

Fužinske planine v Bohinju

Fužinske planine v Bohinju

Fužinske planine so del zaščitenega območja Triglavskega narodnega parka. Gorski travniki na nadmorski višini okoli 1000 m v poletnem času predstavljajo odlično pašo za živino. Tu so manjše sirarne, od koder prihajajo najbolj prepoznavni okusi bohinjskih sirov, tudi posebnež med siri - mohant.

Več

Matični Kras

Matični Kras

Podtalne in padavinske vode so skozi tisočletja preoblikovale apnenčasto pokrajino in ustvarile neverjetne podobe matičnega Krasa. Še posebej markantno je kraško podzemlje, ki je prepredeno z več kot 1000 jamami. Tu so potekale prve raziskave kraškega sveta in zato se je slovensko poimenovanje »kras« razširilo po vsem svetu.

Več

Slovenski aduti svetovne nesnovne dediščine človeštva

Ohranjanje kulturnega izročila, ki se prenaša v rod, je še posebej pomembno. Nekatere veščine, znanja in ustvarjalnost naših prednikov so tako izjemni, da jih še posebej velja zaščititi in hraniti za prihodnje rodove. Posebno skrb za zaščito in ohranjanje ustnega izročila, plesov, znanj in spretnosti omogoča tudi UNESCO seznam svetovne nesnovne dediščine človeštva, na katerem se je s štirimi posebnostmi znašla tudi Slovenija.

Škofjeloški pasijon

Najstarejše dramsko besedilo na Slovenskem že od samega nastanka v času baroka doživlja uprizoritve na ulicah srednjeveškega jedra Škofje Loke. Bogata kostumografija in scenografija ter številčna, več kot 900-članska lokalna igralska zasedba ob vsakokratni uprizoritvi v Škofjo Loko privabi množico obiskovalcev. Gre za zgodovinsko uprizoritev, ki je zaradi svoje kompleksnosti na sporedu na vsakih šest let. Naslednja uprizoritev bo na sporedu leta 2021. Škofjeloški pasijon je vpisan na seznam UNESCO nesnovne kulturne dediščine človeštva.

Obišči stran

Obhodi kurentov

Ko boste februarja na Ptujskem koncu zaslišali kravje zvonce, boste nedvomno vedeli, da se bliža pomlad. Zvonci so namreč le del oprave kurenta, tradicionalnega pustnega lika, značilnega za Ptuj, Dravsko polje, Haloze in Slovenske gorice. Kurent je odet v ovčjo kožo, na glavi ima značilno masko, obut je v visoke čevlje in rdeče ali zelene pletene nogavice. V roki vihti ježevko, debelejšo palico, opeto z ježevo kožo. Svoje korenine ima v slovanski mitologiji, velja pa za odganjalca zime ter glasnika pomladi in dobre letine. Obhodi kurentov so vpisani na seznam Unescove nesnovne kulturne dediščine človeštva. Svojevrsten poklon temu običaju je tradicionalno kurentovanje na Ptuju.

Klekljanje čipk v Sloveniji

Klekljane čipke so svojevrsten izraz umetnosti, ki so eden od prepoznavnih simbolov slovenske identitete. Že stoletja pod prsti klekljaric nastajajo čudoviti izdelki, spretnost vrtenja klekljev pa se prenaša iz roda v rod. Klekljanje je ročno izdelovanje čipk s križanjem, sukanjem in prepletanjem niti, navitih na posebne lesene palčke - kleklje. Pri klekljanju se sledi vzorcu, izrisanem na papir, ki je pritrjen na valjasto blazino v košari ali posebnem podstavku. Danes v Sloveniji deluje več kot 120 klekljarskih društev, sekcij in skupin. Čipke so namenjene kot modni dodatek in okras na oblačilih in hišnem tekstilu, dandanes pa služijo tudi kot navdih za umetniško ustvarjanje, v arhitekturi in celo kulinariki.

Klekljarsko znanje širijo tudi čipkarske šole. Prvo je leta 1763 v Ljubljani ustanovila Marija Terezija, danes je najbolj znana čipkarska šola v Idriji, ki neprekinjeno deluje že več kot 140 let. Od tu izhaja znamenita idrijska čipka.

Obišči stran

Suhozidna gradnja

Suhozidna gradnja je način gradnje, kjer se ne uporablja veziva, pač pa je skrivnost njene trdnosti v posebnem načinu zlaganja kamna. Razširjena je po skoraj vsem sredozemskem prostoru. V Sloveniji nanjo naletimo na Krasu in v Istri. Veščina suhozidne gradnje, znanja in tehnike je uvrščena na seznam UNESCO nesnovne kulturne dediščine in povezuje osem evropskih držav, tudi Slovenijo.

Obišči stran

Svetovna mreža biosfernih območij

Unescova svetovna mreža biosfernih območij v okviru programa Človek in biosfera (MAB) povezuje  območja, ki predstavljajo vzorčne primere kopenskih ali obalnih ekosistemov z izjemno naravno in kulturno vrednostjo. Namen mreže je širjenje znanja in izmenjave dobrih praks na področju trajnostnega razvoja in ohranjanja biološke pestrosti na tem območju. V mrežo so vključena tudi štiri slovenska biosferna območja.

Biosferno območje Julijske Alpe

Biosferno območje Julijske Alpe

Julijske Alpe so bile prvo biosferno območje v Sloveniji. Večji del Julijskih Alp leži v Triglavskem narodnem parku, ki je največje zaščiteno naravno območje v Sloveniji.

Več

Biosferno območje Kras

Biosferno območje Kras

Kraška pokrajina je še posebej občutljiva za človekove posege v okolje, zato je odgovorno sobivanje človeka in narave še toliko bolj pomembno za ohranjanje ravnovesja. Biosferno območje zajema celoten Park Škocjanske jame.

Več

Biosferno območje Kozjansko in Obsotelje

Biosferno območje Kozjansko in Obsotelje

Območje obsega svet med rekami Savo, Savinjo in Sotlo. Osrednji del predstavlja Kozjanski regijski park, znan po visoko debelnih sadovnjakih in značilnem kozjanskem jabolku.

Več

Biosferni rezervat reke Mure v Sloveniji

Biosferni rezervat reke Mure v Sloveniji

Porečje reke Mure se razteza čez več evropskih držav, tudi Slovenijo, reki pa pravijo tudi evropska Amazonka. V rezervatu porečja reke Mure se nahaja največji slovenski poplavni gozd, reka in pokrajina ob njej pa sta dom številnih vrst rib, dragoceno gnezdišče črnih štorkelj in drugih zanimivih živali ter rastlinskih vrst.

Več

Unescovi globalni geoparki v Sloveniji

V okviru Unesca je bila oblikovana svetovna in evropska mreža geoparkov. To so območja, ki imajo izjemne geološke značilnosti in v katerih posebno pozornost namenjajo pokrajini ter ohranjanju in raziskovanju geoloških vrednot v smislu trajnostnega razvoja. V Sloveniji imamo trenutno dva geoparka, ki sta aktivno vključena v evropsko in svetovno mrežo geoparkov: čezmejni geopark Karavanke/Karawanken ter geopark Idrija.

Geopark Karavanke

Geopark Karavanke/Karawanken obsega območje med  Mežico in Peco in sega na avstrijsko stran. Ponaša se z edinstvenimi rastlinami in s čudovitimi minerali, ki jih drugod po svetu le redko najdemo. Nekatere so pod Peco in Obirjem nekoč s pridom izkoriščali kot rudo, danes pa jih lahko občudujemo v muzejih. V opuščenem rudniku v Mežici vas čakajo nepozabna doživetja, saj se v podzemlje Pece lahko zapeljete s kolesom ali kajakom. Mogočne naravne sile so pod Obirjem oblikovale tudi čudovite kapniške jame.

Obišči stran

Geopark Idrija

Geopark Idrija se razprostira na območju istoimenske občine. Bogata geološka sestava tal je bila osnova za razvoj rudnika živega srebra, ki je nekdaj veljal za drugi največji živosrebrni rudnik na svetu. Danes rudnik in pripadajoča infrastruktura služi turističnim namenom.  Med naravnimi biseri velja obiskati Divje jezero in Krajinski park Zgornja Idrijca.  Višjeležeči predeli geoparka nudijo odlične možnosti za rekreacijo. Poleti bodo na svoj račun prišli kolesarji in pohodniki, pozimi pa se lahko predate snežnim radostim na smučeh na Vojskarski in Črnovrški planoti. Za povrnitev moči si privoščite idrijske žlikrofe, predvsem dame pa bodo navdušene nad umetnostjo idrijskih čipk.

Obišči stran

Slovenija tudi v Spominu sveta

Spomin sveta je UNESCO seznam pisne kulturne dediščine. Na njem najdemo tudi Supraseljski kodeks, starocerkvenoslovanski rokopis v cirilici, ki velja za najstarejši ohranjeni pisni dokument v slovanskem jeziku. Rokopis je nastal v Bolgariji, kasneje se je znašel na Poljskem, po zaslugi slovenskega jezikoslovca Jerneja Kopitarja pa se je del tega rokopisa znašel tudi na slovenskih tleh. Danes je shranjen v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani.

Obišči stran

Želim prejemati e-novice

Bodite obveščeni o počitnicah v Sloveniji, sezonski ponudbi, aktualnih prireditvah, možnostih za izlete in popotovanjih. Vnesite košček zelene Slovenije v svoj e-predal.

Deli s prijatelji

Dodaj med priljubljene Deli na Facebooku Deli na Twitterju Deli na LinkedInu Deli na Pinterestu Deli na Vkontakte Pošlji prijatelju