Svetovna dediščina v Sloveniji
Škocjanske jame s podzemnim rečnim kanjonom, prvinski bukovi gozdovi v rezervatih Pragozd Krokar in Snežnik-Ždrocle, Idrija z nekdaj svetovno pomembnim rudnikom živega srebra in Ljubljansko barje z dediščino starodavnih koliščarjev – to so posebnosti Slovenije, vpisane na seznam svetovne dediščine UNESCO. Res vredno ogleda!
Škocjanske jame
V kraški jami z največjim podzemnim kanjonom v Evropi, visokim tudi do 146 metrov, je danes urejenih več kilometrov ogledne poti s kar 500 stopnicami. Na poti, ki vodi tudi čez izjemne mostove, je mogoče videti podzemne slapove (v jamskem sistemu jih je kar 26), velike dvorane, orjaške kapnike, visoke tudi do 15 metrov, in druge stvaritve podzemne kraške reke. Okoli Škocjanskih jam je regijski park – območje varovane naravne in kulturne dediščine. Po parku vodijo učne in kolesarske poti.
Prvinski bukovi gozdovi v Sloveniji
Območja prvinskih bukovih gozdov Karpatov in drugih evropskih regij, ki so na seznamu Unescove svetovne naravne dediščine, predstavljajo najbolje ohranjene dele bukovih gozdov, ki so od zadnje ledene dobe pred 12.000 leti odigrali pomembno vlogo pri razvoju in vplivu bukovih ekosistemov v Evropi. Med temi območji sta tudi gozdna rezervata Pragozd Krokar in Snežnik-Ždrolce. Pragozd Krokar je čudovit košček neokrnjene narave, ki leži v osrčju Kočevskih gozdov. V ta pragozd človeška roka še ni posegla, je pa dom avtohtonim vrstam zveri in pticam. Starodavni bukovi gozdovi, ki so si s svojo ohranjenostjo zagotovili mesto na Unescovem seznamu, šumijo tudi v rezervatu Snežnik Ždrolce. Oba rezervata sta del zaščitenega omrežja Natura 2000.
Biosferni rezervat reke Mure v Sloveniji
Porečje reke Mure se razteza čez več evropskih držav, tudi Slovenijo, reki pa pravijo tudi evropska Amazonka. Poplavno ravnino ob reki Muri na območju Slovenije je UNESCO julija 2018 razglasil za del svetovne mreže biosfernih rezervatov in ga s tem zaščitil kot naravni rezervat. V rezervatu porečja reke Mure se nahaja največji slovenski poplavni gozd, reka in pokrajina ob njej pa sta dom številnih vrst rib, dragoceno gnezdišče črnih štorkelj in drugih zanimivih živali ter rastlinskih vrst. Pokrajina ob reki Muri je priljubljena izletniška točka, ponuja številne kolesarske in sprehajalne poti, ko se naužijete narave, pa si privoščite odmerek bogate kulturne in gastronomske dediščine Pomurja.
Idrija z dediščino živega srebra
Idrija je skupaj s španskim Almadenom varuh svetovno pomembne dediščine rudarjenja živega srebra. Idrijski Antonijev rov je iz leta 1500 in slovi kot eden najstarejših vhodov v rudnike v vsej Evropi. Urejen je za oglede, na katerih spoznate stare načine rudarjenja, na poti pa vas lahko preseneti tudi rudniški škrat! Z dediščino rudarjenja in življenjem nekdanjih rudarskih družin so povezane številne znamenitosti Idrije: od presenetljive tehniške dediščine, ki jo hrani muzej na gradu Gewerkenegg, do tradicije izvirnega čipkarstva.
Ljubljanski koliščarji in najstarejše kolo na svetu
Slovenija je ena od držav, ki hranijo zaščiteno svetovno dediščino prazgodovinskih kolišč okoli Alp. Na Ljubljanskem barju je bilo odkritih devet kolišč, najpomembnejša najdba s teh izjemnih arheoloških najdišč pa je kar 5.200 let staro kolo, ki velja za najstarejše leseno kolo z osjo na svetu! Koliščarske najdbe so na ogled v več muzejih, Ljubljansko barje pa je krajinski park, ki navduši z raziskovanjem naravnih posebnosti močvirnega območja blizu Ljubljane.
Opazujte ptice
Na Ljubljanskem barju gnezdi okoli 100 vrst ptic! Med njimi so tudi številne ogrožene in redke vrste. Največ jih je mogoče opaziti v rezervatu Iški morost, kjer je urejena tudi učna pot.
Škofjeloški pasijon
Najstarejše dramsko besedilo na Slovenskem že od samega nastanka v času baroka doživlja uprizoritve na ulicah srednjeveškega jedra Škofje Loke. Bogata kostumografija in scenografija ter številčna, več kot 900-članska lokalna igralska zasedba ob vsakokratni uprizoritvi v Škofjo Loko privabi množico obiskovalcev. Gre za edinstveno zgodovinsko uprizoritev, ki je zaradi svoje kompleksnosti na sporedu na vsakih šest let. Naslednja uprizoritev bo na sporedu leta 2021. Škofjeloški pasijon je vpisan na seznam UNESCO nesnovne kulturne dediščine človeštva.
Obhodi kurentov
Ko boste februarja na Ptujskem koncu zaslišali kravje zvonce, boste nedvomno vedeli, da se bliža pomlad. Zvonci so namreč le del oprave kurenta, tradicionalnega pustnega lika, značilnega za Ptuj, Dravsko polje, Haloze in Slovenske gorice. Kurent je odet v ovčjo kožo, na glavi ima značilno masko, obut je v visoke čevlje in rdeče ali zelene pletene nogavice. V roki vihti ježevko, debelejšo palico, opeto z ježevo kožo. Svoje korenine ima v slovanski mitologiji, velja pa za odganjalca zime ter glasnika pomladi in dobre letine. Obhodi kurentov so vpisani na seznam Unescove nesnovne kulturne dediščine človeštva. Svojevrsten poklon temu običaju je tradicionalno kurentovanje na Ptuju.
Klekljanje čipk v Sloveniji
Čipke so svojevrsten izraz umetnosti. V Sloveniji že stoletja pod prsti klekljaric nastajajo čudoviti izdelki, spretnost vrtenja klekljev pa se prenaša iz roda v rod. Zibelka slovenske čipkarske tradicije je Idrija, od koder izhaja znamenita idrijska čipka. Tu že več kot 140 let deluje Čipkarska šola, poklon klekljanim mojstrovinam pa je tudi vsakoletni Festival idrijske čipke. Klekljarsko znanje je razširjeno tudi v bližnjih Žireh, kjer imajo prav tako čipkarsko šolo z več kot 100-letno tradicijo, ter v Železnikih, kjer v juliju priredijo Čipkarske dneve. Klekljanje je sicer prisotno tudi drugod po Sloveniji. Lepota nežnega prepleta niti je navdušila tudi pristojni Medvladni odbor Unesca, ki je klekljanje čipk v Sloveniji uvrstil na seznam UNESCO nesnovne kulturne dediščine.
Suhozidna gradnja
Suhozidna gradnja je način gradnje, kjer se ne uporablja veziva, pač pa je skrivnost njene trdnosti v posebnem načinu zlaganja kamna. Razširjena je po skoraj vsem sredozemskem prostoru. V Sloveniji nanjo naletimo na Krasu in v Istri. Veščina suhozidne gradnje, znanja in tehnike je uvrščena na seznam UNESCO nesnovne kulturne dediščine in povezuje osem evropskih držav, tudi Slovenijo.
Drugi zakladi Slovenije za svetovno dediščino
Z osmimi vpisanimi znamenitostmi svetovne dediščine UNESCO je Slovenija glede na število prebivalstva med najbogatejšimi varuhi zakladov človeštva. Na predhodnih poskusnih seznamih, skozi katere gredo vsi vpisi, je še več izjemnih posebnosti Slovenije.
Bolnica Franja
V skriti, težko dostopni soteski Divjega potoka je med 2. svetovno vojno delovala partizanska bolnica Franja. V njenih barakah se je v letu in pol zdravilo skoraj 600 ranjencev. Izjemen simbol človečnosti in enkraten primer zdravljenja ljudi v nenavadnih pogojih že dolgo nosi znak evropske dediščine, zdaj pa čaka na vpis na seznam UNESCO. Do bolnice z rekonstruiranimi bolnišničnimi barakami z medvojno opremo vodi urejena pot po slikoviti soteski.
Plečnikova Ljubljana
Arhitekturna zapuščina Jožeta Plečnika, ki je s svojim izvirnim pristopom tako k objektom kot k ureditvi mesta ustvaril najlepše podobe Ljubljane, je na poskusnem seznamu UNESCO dediščine skupaj z izbranimi stvaritvami, ki jih je ustvaril v Pragi. Edinstveno Plečnikovo arhitekturo si lahko najbolj strnjeno ogledate na potepu po glavnem mestu Slovenije. Odkrivajte Plečnikovo Ljubljano od tržnice do knjižnice, od Tromostovja do cerkve na Ljubljanskem barju!
Pot miru
Dolina Soče in Kras sta bila med prvo svetovno vojno prizorišče številnih bitk. Danes to območje ponuja idilično podobo gorskega sveta z obilo možnosti za aktivno preživljanje prostega časa. Pot miru, ki vodi od Alp do Jadrana, združuje spomin in opomin na vojne čase ter spoznavanje čudovite narave ob smaragdni reki Soči. Odkrijte svet kavern, strelskih jarkov, vojaških pokopališč, kostnic in muzejev na prostem. Pot miru je zaradi svojega poslanstva uvrščena na poskusni seznam UNESCO dediščine.
Fužinske planine v Bohinju
Nad bohinjskima vasema Studor in Staro Fužino se dvigujejo Fužinske planine, ki so del zaščitenega območja Triglavskega narodnega parka. Čeprav so ime dobile po starodavnem pridobivanju železa na tem območju, so ključno vlogo igrale pri še eni pomembni dejavnosti tamkajšnjih domačinov – planšarstvu. Gorski travniki na nadmorski višini okoli 1000 m so v poletnem času predstavljali odlično pašo za živino. Čar pašnim planinam dajejo tudi idilične pastirske koče, imenovane stani. Tu so še manjše sirarne, od koder prihajajo najbolj prepoznavni okusi bohinjskih sirov, tudi posebnež med siri - mohant. Po končani pašni sezoni v planinah živino priženejo nazaj v dolino in takrat je zelo veselo. To lahko občutite na tradicionalnem Kravjem balu v sredini septembra, vzporedno pa lahko poizkusite pristne okuse bohinjskih sirov v kombinaciji z vinom na Festivalu sira in vina.
Matični Kras
Nekoč je Kras v zavesti ljudi predstavljal golo, s kamenjem prekrito pokrajino, ki je neprijazna za življenje in kjer brije močna burja. Tudi poimenovanje »Kras« izhaja iz indoevropske besede za kamen. Danes Kras kaže drugačno podobo, prepredeno z gozdovi, privlačnimi naselji in vinogradi. Še bolj zanimiva zgodba Krasa se skriva pod površjem. Kraško podzemlje je namreč prepredeno s čudovitimi kraškimi jamami, kjer so reke ponikalnice ustvarile neverjetne naravne skulpture. Slovensko poimenovanje Kras se je po zaslugi raziskovalcev, ki so se s kraškimi pojavi podrobneje začeli seznanjati prav v Sloveniji, razširilo po vsem svetu. Dober glas pa se širi tudi o kraških dobrotah, ki so plod rodovitne kraške zemlje, burje in pridnih rok tamkajšnjih prebivalcev.
Unescovi globalni geoparki v Sloveniji
V okviru Unesca je bila oblikovana svetovna in evropska mreža geoparkov. To so območja, ki imajo izjemne geološke značilnosti in v katerih posebno pozornost namenjajo pokrajini ter ohranjanju in raziskovanju geoloških vrednot v smislu trajnostnega razvoja. V Sloveniji imamo trenutno dva geoparka, ki sta aktivno vključena v evropsko in svetovno mrežo geoparkov: čezmejni geopark Karavanke/Karawanken ter geopark Idrija.
Geopark Karavanke
Geopark Karavanke/Karawanken obsega območje med Mežico in Peco in sega na avstrijsko stran. Ponaša se z edinstvenimi rastlinami in s čudovitimi minerali, ki jih drugod po svetu le redko najdemo. Nekatere so pod Peco in Obirjem nekoč s pridom izkoriščali kot rudo, danes pa jih lahko občudujemo v muzejih. V opuščenem rudniku v Mežici vas čakajo nepozabna doživetja, saj se v podzemlje Pece lahko zapeljete s kolesom ali kajakom. Mogočne naravne sile so pod Obirjem oblikovale tudi čudovite kapniške jame.
Geopark Idrija
Geopark Idrija se razprostira na območju istoimenske občine. Bogata geološka sestava tal je bila osnova za razvoj rudnika živega srebra, ki je nekdaj veljal za drugi največji živosrebrni rudnik na svetu. Danes rudnik in pripadajoča infrastruktura služi turističnim namenom. Med naravnimi biseri velja obiskati Divje jezero in Krajinski park Zgornja Idrijca. Višjeležeči predeli geoparka nudijo odlične možnosti za rekreacijo. Poleti bodo na svoj račun prišli kolesarji in pohodniki, pozimi pa se lahko predate snežnim radostim na smučeh na Vojskarski in Črnovrški planoti. Za povrnitev moči si privoščite idrijske žlikrofe, predvsem dame pa bodo navdušene nad umetnostjo idrijskih čipk.
Skrivnostni Kras
Ne ustavite se le pri najbolj znanih slovenskih jamah! Vzemite s seboj na Kras publikacijo s popisom številnih drugih posebnosti presenetljive pokrajine.
