Naravni parki Slovenije

Slovenija ima poleg Triglavskega narodnega parka in treh regijskih parkov še 45 krajinskih parkov, ki varujejo dragoceno naravno dediščino.

Več

Idrija z dediščino živega srebra

Idrija je skupaj s španskim Almadenom varuh svetovno pomembne dediščine rudarjenja živega srebra. Idrijski Antonijev rov je iz leta 1500 in slovi kot eden najstarejših vhodov v rudnike v vsej Evropi. Urejen je za oglede, na katerih spoznate stare načine rudarjenja, na poti pa vas lahko preseneti tudi rudniški škrat! Z dediščino rudarjenja in življenjem nekdanjih rudarskih družin so povezane številne znamenitosti Idrije: od presenetljive tehniške dediščine, ki jo hrani muzej na gradu Gewerkenegg, do tradicije izvirnega čipkarstva.

Obišči stran

Ljubljanski koliščarji in najstarejše kolo na svetu

Slovenija je ena od držav, ki hranijo zaščiteno svetovno dediščino prazgodovinskih kolišč okoli Alp. Na Ljubljanskem barju je bilo odkritih devet kolišč, najpomembnejša najdba s teh izjemnih arheoloških najdišč pa je kar 5.200 let staro kolo, ki velja za najstarejše leseno kolo z osjo na svetu! Koliščarske najdbe so na ogled v več muzejih, Ljubljansko barje pa je krajinski park, ki navduši z raziskovanjem naravnih posebnosti močvirnega območja blizu Ljubljane.

Obišči stran

Opazujte ptice

Na Ljubljanskem barju gnezdi okoli 100 vrst ptic! Med njimi so tudi številne ogrožene in redke vrste. Največ jih je mogoče opaziti v rezervatu Iški morost, kjer je urejena tudi učna pot.

Škofjeloški pasijon

Najstarejše dramsko besedilo na Slovenskem že od samega nastanka v času baroka doživlja uprizoritve na ulicah srednjeveškega jedra Škofje Loke. Bogata kostumografija in scenografija ter številčna, več kot 900-članska lokalna igralska zasedba ob vsakokratni uprizoritvi v Škofjo Loko privabi množico obiskovalcev. Gre za edinstveno zgodovinsko uprizoritev, ki je zaradi svoje kompleksnosti na sporedu na vsakih šest let. Naslednja uprizoritev bo na sporedu leta 2021. Škofjeloški pasijon je vpisan na seznam UNESCO seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva.

Obišči stran

Drugi zakladi Slovenije za svetovno dediščino

S petimi vpisanimi znamenitostmi svetovne dediščine UNESCO je Slovenija glede na število prebivalstva med najbogatejšimi varuhi zakladov človeštva. Na predhodnih poskusnih seznamih, skozi katere gredo vsi vpisi, je še več izjemnih posebnosti Slovenije.

Bolnica Franja

V skriti, težko dostopni soteski Divjega potoka je med 2. svetovno vojno delovala partizanska bolnica Franja. V njenih barakah se je v letu in pol zdravilo skoraj 600 ranjencev. Izjemen simbol človečnosti in enkraten primer zdravljenja ljudi v nenavadnih pogojih že dolgo nosi znak evropske dediščine, zdaj pa čaka na vpis na seznam UNESCO. Do bolnice z rekonstruiranimi bolnišničnimi barakami z medvojno opremo vodi urejena pot po slikoviti soteski.

Obišči stran

Plečnikova Ljubljana

Arhitekturna zapuščina Jožeta Plečnika, ki je s svojim izvirnim pristopom tako k objektom kot k ureditvi mesta ustvaril najlepše podobe Ljubljane, je na poskusnem seznamu UNESCO dediščine skupaj z izbranimi stvaritvami, ki jih je ustvaril v Pragi. Edinstveno Plečnikovo arhitekturo si lahko najbolj strnjeno ogledate na potepu po glavnem mestu Slovenije. Odkrivajte Plečnikovo Ljubljano od tržnice do knjižnice, od Tromostovja do cerkve na Ljubljanskem barju!

Obišči stran

Pot miru

Dolina Soče je bila med prvo svetovno vojno prizorišče številnih bitk. Danes ponuja idilično podobo gorskega sveta, ki ponuja obilo možnosti za aktivno preživljanje prostega časa. Pot miru, ki vodi od Alp do Jadrana, združuje spomin in opomin na vojne čase ter spoznavanje čudovite narave ob smaragdni reki Soči. Odkrijte svet kavern, strelskih jarkov, vojaških pokopališč, kostnic in muzejev na prostem. Pot miru je zaradi svojega poslanstva uvrščena na poskusni seznam UNESCO dediščine.

Obišči stran

Fužinske planine v Bohinju

Nad bohinjskima vasema Studor in Staro Fužino se dvigujejo Fužinske planine, ki so del zaščitenega območja Triglavskega narodnega parka. Čeprav so ime dobile po starodavnem pridobivanju železa na tem območju, so ključno vlogo igrale pri še eni pomembni dejavnosti tamkajšnjih domačinov – planšarstvu. Gorski travniki na nadmorski višini okoli 1000 m so v poletnem času predstavljali odlično pašo za živino. Čar pašnim planinam dajejo tudi idilične pastirske koče, imenovane stani. Tu so še manjše sirarne, od koder prihajajo najbolj prepoznavni okusi bohinjskih sirov, tudi posebnež med siri - mohant. Po končani pašni sezoni v planinah živino priženejo nazaj v dolino in takrat je zelo veselo. To lahko občutite na tradicionalnem Kravjem balu v sredini septembra, vzporedno pa lahko poizkusite pristne okuse bohinjskih sirov v kombinaciji z vinom na Festivalu sira in vina.

Matični Kras

Nekoč je Kras v zavesti ljudi predstavljal golo, s kamenjem prekrito pokrajino, ki je neprijazna za življenje in kjer brije močna burja. Tudi poimenovanje »Kras« izhaja iz indoevropske besede za kamen. Danes Kras kaže drugačno podobo, prepredeno z gozdovi, privlačnimi naselji in vinogradi. Še bolj zanimiva zgodba Krasa se skriva pod površjem. Kraško podzemlje je namreč prepredeno s čudovitimi kraškimi jamami, kjer so reke ponikalnice ustvarile neverjetne naravne skulpture. Slovensko poimenovanje Kras se je po zaslugi raziskovalcev, ki so se s kraškimi pojavi podrobneje začeli seznanjati prav v Sloveniji, razširilo po vsem svetu. Dober glas pa se širi tudi o kraških dobrotah, ki so plod rodovitne kraške zemlje, burje in pridnih rok tamkajšnjih prebivalcev.

Več

Unescovi globalni geoparki v Sloveniji

V okviru Unesca je bila oblikovana svetovna in evropska mreža geoparkov. To so območja, ki imajo izjemne geološke značilnosti in v katerih posebno pozornost namenjajo pokrajini ter ohranjanju in raziskovanju geoloških vrednot v smislu trajnostnega razvoja. V Sloveniji imamo trenutno dva geoparka, ki sta aktivno vključena v evropsko in svetovno mrežo geoparkov: čezmejni geopark Karavanke/Karawanken ter geopark Idrija.

Geopark Karavanke

Geopark Karavanke/Karawanken obsega območje med  Mežico in Peco in sega na avstrijsko stran. Ponaša se z edinstvenimi rastlinami in s čudovitimi minerali, ki jih drugod po svetu le redko najdemo. Nekatere so pod Peco in Obirjem nekoč s pridom izkoriščali kot rudo, danes pa jih lahko občudujemo v muzejih. V opuščenem rudniku v Mežici vas čakajo nepozabna doživetja, saj se v podzemlje Pece lahko zapeljete s kolesom ali kajakom. Mogočne naravne sile so pod Obirjem oblikovale tudi čudovite kapniške jame.

Obišči stran

Geopark Idrija

Geopark Idrija se razprostira na območju istoimenske občine. Bogata geološka sestava tal je bila osnova za razvoj rudnika živega srebra, ki je nekdaj veljal za drugi največji živosrebrni rudnik na svetu. Danes rudnik in pripadajoča infrastruktura služi turističnim namenom.  Med naravnimi biseri velja obiskati Divje jezero in Krajinski park Zgornja Idrijca.  Višjeležeči predeli geoparka nudijo odlične možnosti za rekreacijo. Poleti bodo na svoj račun prišli kolesarji in pohodniki, pozimi pa se lahko predate snežnim radostim na smučeh na Vojskarski in Črnovrški planoti. Za povrnitev moči si privoščite idrijske žlikrofe, predvsem dame pa bodo navdušene nad umetnostjo idrijskih čipk.

Obišči stran

Želim prejemati e-novice

Bodite obveščeni o počitnicah v Sloveniji, sezonski ponudbi, aktualnih prireditvah, možnostih za izlete in popotovanjih. Vnesite košček zelene Slovenije v svoj e-predal.

Deli s prijatelji

Dodaj med priljubljene Deli na Facebooku Deli na Twitterju Deli na Google Plusu Deli na LinkedInu Deli na Pinterestu Deli na Vkontakte Pošlji prijatelju