Unescovi zakladi v Sloveniji

Slovenija je bogata z biseri naravne in kulturne dediščine. Nekateri izmed njih predstavljajo pomemben kamenček v mozaiku svetovne dediščine človeštva in sodijo pod okrilje UNESCO. Na seznamu svetovne naravne in kulturne dediščine so se tako znašle dve naravni in tri kulturne znamenitosti. Na reprezentativni seznam svetovne nesnovne kulturne dediščine človeštva je uvrščenih šest posebnosti Slovenije svetovne dediščine. Poleg tega se Slovenija pojavlja tudi v drugih programih UNESCO, denimo v svetovni mreži biosfernih območij, svetovni mreži geoparkov in na UNESCO seznamu pisne kulturne dediščine Spomin sveta. Odkrijte Unescove zaklade v Sloveniji!

V družbi največjih svetovnih draguljev

Naravne in kulturne znamenitosti ter nesnovna dediščina na Unescovih seznamih v številkah.

Naravne znamenitosti UNESCO
2
Kulturne znamenitosti UNESCO
3
Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine UNESCO
6

Svetovna naravna in kulturna dediščina UNESCO

V družino Unescove svetovne dediščine se uvrščajo območja, objekti in nesnovna dediščina. UNESCO konvencija o svetovni kulturni in naravni dediščini ščiti hkrati kulturne in naravne znamenitosti, ki imajo izredno univerzalno vrednost za vse narode in za človeštvo v celoti. Med več kot 1000 vpisanimi znamenitostmi so tudi slovenski dragulji naravne in kulturne.

a. Bogastvo narave

Skrivnostni kraški svet ne skopari s čudesi narave. Ena njegovih najmogočnejših stvaritev so Škocjanske jame, ki so z največjim podzemnim kanjonom v Evropi kot prve v Sloveniji našle pot na UNESCO seznam svetovne naravne in kulturne dediščine. Nedaleč stran, v notranjskih in kočevskih gozdovih, pa se nahajata naravna rezervata Pragozd Krokar in Snežnik-Ždrolce, ki sta del Unescove dediščine prvinskih bukovih gozdov Karpatov in drugih evropskih regij.

unesco_skocjanske jame

Škocjanske jame

V kraški jami z največjim podzemnim kanjonom v Evropi, visokim tudi do 146 metrov, je danes urejenih več kilometrov ogledne poti s kar 500 stopnicami. Na poti, ki vodi tudi čez izjemne mostove, je mogoče videti podzemne slapove (v jamskem sistemu jih je kar 26), velike dvorane, orjaške kapnike, visoke tudi do 15 metrov, in druge stvaritve podzemne kraške reke. Okoli Škocjanskih jam je regijski park – območje varovane naravne in kulturne dediščine. Po parku vodijo učne in kolesarske poti.

Obišči stran

unesco_kocevski gozdovi_pragozd krokar

Prvinski bukovi gozdovi v Sloveniji

Območja prvinskih bukovih gozdov Karpatov in drugih evropskih regij predstavljajo najbolje ohranjene dele bukovih gozdov, ki so od zadnje ledene dobe pred 12.000 leti odigrali pomembno vlogo pri razvoju in vplivu bukovih ekosistemov v Evropi. Med temi območji sta tudi gozdna rezervata Pragozd Krokar in Snežnik-Ždrocle. Pragozd Krokar je čudovit košček neokrnjene narave, ki leži v osrčju Kočevskih gozdov. V ta pragozd človeška roka še ni posegla, je pa dom avtohtonim vrstam zveri, v prvi vrsti rjavega medveda, in pticam. Starodavni bukovi gozdovi šumijo tudi v rezervatu Snežnik Ždrocle. Oba rezervata sta del zaščitenega omrežja Natura 2000.

Obišči stran

b. Zakladi kulturne dediščine

Ko boste obiskali Idrijo, boste na vsakem koraku zaznali dediščino nekdanjega rudnika živega srebra. Idrci so rudarsko tradicijo znali obrniti v zanimiva turistična doživetja, s katerimi približajo duh nekdanjih dni vsakemu obiskovalcu. Ljubljansko barje pa so v preteklosti zaznamovali koliščarji. Vpogled v njihovo življenje dajejo bogate arheološke najdbe in artefakti, ki sodijo med najstarejše na svetu. Na Unescovem seznamu svetovne kulturne dediščine je tudi Plečnikova Ljubljana.

Idrija z dediščino živega srebra

Idrija je skupaj s španskim Almadenom varuh svetovno pomembne dediščine rudarjenja živega srebra. Idrijski Antonijev rov je iz leta 1500 in slovi kot eden najstarejših vhodov v rudnike v vsej Evropi. Urejen je za oglede, na katerih spoznate stare načine rudarjenja, na poti pa vas lahko preseneti tudi rudniški škrat! Z dediščino rudarjenja in življenjem nekdanjih rudarskih družin so povezane številne znamenitosti Idrije: od presenetljive tehniške dediščine, ki jo hrani muzej na gradu Gewerkenegg, do tradicije izvirnega čipkarstva.

Obišči stran

unseco_ljubljansko barje_koliscarji

Ljubljanski koliščarji in najstarejše kolo na svetu

Slovenija je ena od držav, ki hranijo zaščiteno svetovno dediščino prazgodovinskih kolišč okoli Alp. Na Ljubljanskem barju je bilo odkritih okoli 40 lokacij z ostanki kolišč, na UNESCO je vpisanih devet kolišč v dveh skupinah. Najpomembnejša najdba s teh izjemnih arheoloških najdišč je kar 5.200 let staro kolo, ki velja za najstarejše leseno kolo z osjo na svetu! Koliščarske najdbe so na ogled v več muzejih, Ljubljansko barje pa je krajinski park, ki navduši z raziskovanjem naravnih posebnosti močvirnega območja blizu Ljubljane.

Obišči stran

unesco_plecnikova dediscina_ljubljana

Dela Jožeta Plečnika v Ljubljani – urbano oblikovanje po meri človeka

Arhitekt Jože Plečnik je slovenski prestolnici Ljubljani vtisnil močan pečat. Njegove arhitekturne mojstrovine dajejo mestu prepoznavno veduto. Med izbranimi deli, pomembnimi za človeštvo, so arhitekturni objekti na vodni in kopenski osi, kot so nabrežja Ljubljanice od Trnovskega pristana do Zapornic na čelu z Glavno tržnico in Tromostovjem, Narodna in univerzitetna knjižnica in letno gledališče Križanke. V Unescovo dediščino so uvrščeni tudi arheološki park Rimski zid, obnovljen po Plečnikovih načrtih, ljubljansko pokopališče Žale ter cerkvi sv. Mihaela v Črni vasi in sv. Frančiška Asiškega v Šiški.

Več

S Plečnikom po Unescovi Ljubljani

Doživite intimno popotovanje po sledeh vizionarskega mojstra in njegovega velikega uma ter spoznajte Plečnikovo dediščino skozi doživljajsko sestavljanko za malo skupino. Spustite se na zaokroženo potovanje po sledeh Plečnikovih načrtov in vizij, na poseben vpogled v njegove dosežke ter neštete zanimive arhitekturne podrobnosti.

Več

Slovenski aduti svetovne nesnovne dediščine človeštva

Ohranjanje kulturnega izročila, ki se prenaša v rod, je še posebej pomembno. Nekatere veščine, znanja in ustvarjalnost naših prednikov so tako izjemni, da jih še posebej velja zaščititi in hraniti za prihodnje rodove. Posebno skrb za zaščito in ohranjanje ustnega izročila, plesov, znanj in spretnosti omogoča UNESCO reprezentativni seznam svetovne nesnovne dediščine človeštva. To so dragoceni običaji in navade iz Slovenije, ki so se znašli na reprezentativnem seznamu Unescove nesnovne kulturne dediščine.

unesco slovenija_cebelarstvo

Čebelarstvo v Sloveniji

Čebelarstvo je močno zasidrano slovensko zavest. Slovenski čebelarji so bili pionirji sodobnega čebelarstva. Iz Slovenije je prišla pobuda za svetovni dan čebel, ki ga od leta 2018 obeležujemo 20. maja. Skrb za čebele, ki so zelo pomembne tudi za obstoj človeštva, prehaja iz roda v rod in še danes čebelarstvo predstavlja način življenja več kot 12.000 Slovenkam in Slovencem, ki negujejo to dejavnost. Na pobudo čebelarjev v Sloveniji vsak tretji petek v novembru v šolah in vrtcih pripravijo tradicionalni slovenski zajtrk, kjer otroci na mizo dobijo tudi med. Poleg skrbi za čebele in pridelavo medu so s čebelarstvom povezane tudi kultura, ljudska umetnost na panjskih končnicah ter skrb za zdravje in dobro počutje s čebeljimi produkti. Čebelarstvo v Sloveniji pa ni prisotno le na podeželju, pomemben del vse bolj postajajo tudi urbani čebelnjaki.

Več

unesco slovenija_lipicanci

Tradicija reje lipicancev

Kobilarna Lipica velja za najstarejšo kobilarno v Evropi, ki neprekinjeno deluje že več kot 440 let. Vzreja elegantnih belih lipicancev predstavlja pomembno dediščino Slovenije in še sedmih držav, ki so sodelovale pri nominaciji za uvrstitev te dejavnosti na seznam Unescove nesnovne kulturne dediščine. Lipicanci imajo že stoletja simbolno vlogo v vseh osmih državah in še danes predstavljajo številne skupnosti. Lipica kot »dom« lipicancev je ena od največjih slovenskih znamenitosti tako zaradi same tradicije vzreje konj kot tudi zaradi svoje stavbne dediščine in kulturne krajine.

Več

unesco_skofjeloski pasijon

Škofjeloški pasijon

Najstarejše dramsko besedilo na Slovenskem že od samega nastanka v času baroka doživlja uprizoritve na ulicah srednjeveškega jedra Škofje Loke. Bogata kostumografija in scenografija ter številčna, več kot 900-članska lokalna igralska zasedba ob vsakokratni uprizoritvi v Škofjo Loko privabi množico obiskovalcev. Gre za zgodovinsko uprizoritev, ki je zaradi svoje kompleksnosti na sporedu na vsakih šest let.

Več

unesco_kurent

Obhodi kurentov

Ko boste februarja na Ptujskem koncu zaslišali kravje zvonce, boste nedvomno vedeli, da se bliža pomlad. Zvonci so namreč le del oprave kurenta, tradicionalnega pustnega lika, značilnega za Ptuj, Dravsko polje, Haloze in Slovenske gorice. Kurent je odet v ovčjo kožo, na glavi ima značilno masko, obut je v visoke čevlje in rdeče ali zelene pletene nogavice. V roki vihti ježevko, debelejšo palico, opeto z ježevo kožo. Svoje korenine ima v slovanski mitologiji, velja pa za odganjalca zime ter glasnika pomladi in dobre letine. Svojevrsten poklon temu običaju je tradicionalno kurentovanje na Ptuju.

Obišči stran

unesco_klekljanje cipk

Klekljanje čipk v Sloveniji

Klekljane čipke so svojevrsten izraz umetnosti, ki so eden od prepoznavnih simbolov slovenske identitete. Že stoletja pod prsti klekljaric nastajajo čudoviti izdelki, spretnost vrtenja klekljev pa se prenaša iz roda v rod. Danes v Sloveniji deluje več kot 120 klekljarskih društev, sekcij in skupin. Čipke so namenjene kot modni dodatek in okras na oblačilih in hišnem tekstilu, dandanes pa služijo tudi kot navdih za umetniško ustvarjanje, v arhitekturi in celo kulinariki.

Klekljarsko znanje širijo tudi čipkarske šole. Najbolj znana je čipkarska šola v Idriji, ki neprekinjeno deluje že več kot 140 let. Od tu izhaja znamenita idrijska čipka.

Obišči stran

Suhozidna gradnja

Suhozidna gradnja je način gradnje, kjer se ne uporablja veziva, pač pa je skrivnost njene trdnosti v posebnem načinu zlaganja kamna. Razširjena je po skoraj vsem sredozemskem prostoru. V Sloveniji nanjo naletimo na Krasu in v Istri. Veščina suhozidne gradnje, znanja in tehnike je uvrščena na seznam UNESCO nesnovne kulturne dediščine in povezuje osem evropskih držav, tudi Slovenijo.

Obišči stran

Druge slovenske posebnosti v UNESCO družini

Poleg zakladov svetovne naravne in kulturne dediščine je Slovenija s svojimi posebnostmi vključena tudi v druge Unescove programe in mreže.

Svetovna mreža biosfernih območij MAB
4
UNESCO Globalni parki
2
UNESCO mreža kreativnih mest
1
UNESCO Spomin sveta
1

Svetovna mreža biosfernih območij

Unescova svetovna mreža biosfernih območij v okviru programa Človek in biosfera (MAB) povezuje območja, ki predstavljajo vzorčne primere kopenskih ali obalnih ekosistemov z izjemno naravno in kulturno vrednostjo. Namen mreže je širjenje znanja in izmenjave dobrih praks na področju trajnostnega razvoja in ohranjanja biološke pestrosti na tem območju. V mrežo so vključena tudi štiri slovenska biosferna območja.

Unescovi globalni geoparki v Sloveniji

V okviru Unesca je bila oblikovana svetovna in evropska mreža geoparkov. To so območja, ki imajo izjemne geološke značilnosti in v katerih posebno pozornost namenjajo pokrajini ter ohranjanju in raziskovanju geoloških vrednot v smislu trajnostnega razvoja. V Sloveniji imamo trenutno dva geoparka, ki sta aktivno vključena v evropsko in svetovno mrežo geoparkov: čezmejni geopark Karavanke/Karawanken ter geopark Idrija.

Rudnik, ki ga ne boste zlahka pozabili

Sredi opuščenih jamskih delovišč, kjer so nekoč rohneli stroji, je speljan labirint podzemnih rovov in jezer, ki jih boste raziskovali v spremstvu vodnika. Veslali boste 700 metrov pod površjem zemlje in raziskovali velikanske rudniške odkope, rove in prostorne dvorane. Vaš vodnik bo nekdanji knap, ki vas bo vodil po sledeh svojega delovnega mesta.

Več

Ljubljana – Unescovo mesto literature

V okviru Unescove mreže kreativnih mest, ki združuje različne sfere urbanega življenja, je med Unescovimi mesti literature tudi slovenska prestolnica Ljubljana. Velja za središče literarnega ustvarjanja, saj tu vsako leto izdajo povprečno 850 knjig. Mesto ima široko mrežo splošnih knjižnic, ki šteje več kot 500.000 članov. Ljubljana je bila med drugim nosilka naziva Svetovna prestolnica knjige v letu 2010. Bila je prva gostiteljica Svetovnega knjižnega vrha, na katerem je bila sprejeta Ljubljanska resolucija, ki poudarja pomen knjige kot ključnega gibala trajnostnega razvoja in kulturne raznolikosti.

unesco_spomin sveta_NUK

Slovenija tudi v Spominu sveta

Spomin sveta je UNESCO seznam pisne kulturne dediščine. Na njem najdemo tudi Supraseljski kodeks, starocerkvenoslovanski rokopis v cirilici, ki velja za najstarejši ohranjeni pisni dokument v slovanskem jeziku. Rokopis je nastal v Bolgariji, kasneje se je znašel na Poljskem, po zaslugi slovenskega jezikoslovca Jerneja Kopitarja pa se je del tega rokopisa znašel tudi na slovenskih tleh. Danes je shranjen v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani.

Obišči stran

Želim prejemati e-novice

Bodite obveščeni o počitnicah v Sloveniji, sezonski ponudbi, aktualnih prireditvah, možnostih za izlete in popotovanjih. Vnesite košček zelene Slovenije v svoj e-predal.

Deli s prijatelji

Dodaj med priljubljene Deli na Facebooku Deli na Twitterju Deli na LinkedInu Deli na Vkontakte Pošlji prijatelju