Jože Plečnik, ki je na osi Dunaj– Praga–Ljubljana deloval od konca 19. pa vse do 50. let 20. stoletja, je največji pečat zapustil v Ljubljani. Uspelo mu je uresničiti vizijo, da nekdaj zaspano mestece znotraj habsburške monarhije postane prava prestolnica Slovenije. Z drznimi arhitekturnimi in urbanističnimi posegi jo je pretvoril v nekakšno celostno umetnino, pri čemer je kljub svojemu navdušenju nad antiko ohranil lokalni duh. Njegove umetnine lahko občudujete tudi po drugih krajih Slovenije.
Izbrana dela arhitekta Jožeta Plečnika v Ljubljani so uvrščena na Unescov seznam svetovne kulturne in naravne dediščine.
Javna slava, delo v javnosti, vse to ni nič! Samo pri delu, ko človek občuti za trenutek krila večnosti, dobi nekaj, česar mu ne more vzeti nihče več – zato pa je tudi umetnost tako grozno krasna stvar.
Jože Plečnik, slovenski arhitekt
Kdo je bil Jože Plečnik? Spoznajte, kako se je začela njegova karierna pot, kdo je vplival na razvoj njegovega izjemnega talenta in kreativnosti, ki jo je vpletal v svoja arhitekturna dela in katere mojstrovine so našle svoje mesto na seznamu svetovne dediščine UNESCO.
Najpomembnejši slovenski arhitekt je bil učenec znamenitega Otta Wagnerja, pri komer je tudi delal v ateljeju. Po nekaj desetletjih delovanja na Dunaju in v Pragi se je vrnil v Ljubljano in v njej ustvaril projekte, ki še vedno žanjejo navdušenje. S svojim nekonformističnim pristopom, ki ni prenesel slepega sledenja obstoječim trendom, je poskrbel, da so njegova dela brezčasna in da vedno znova vzbujajo tako občudovanje kot vroče debate.
Preskoči vrtiljak
Sloviti arhitekt Jože Plečnik je s svojimi mojstrovinami Ljubljano postavil na piedestal sodobnih evropskih prestolnic. Če se boste po Plečnikovi Ljubljani sprehodili s samim mojstrom, boste lahko spoznali tudi številne vizionarske zamisli, ki jih Plečnik ni uspel uresničiti. Sprehod in postanki na točkah, ki so zaznamovale Plečnikovo življenje, vam bodo razkrili tudi zanimiva dejstva in anekdote o slovenskem arhitekturnem velemojstru.
Slovitega arhitekta in njegovo delo lahko pobliže spoznate na več zanimivih načinov. Tu je nekaj namigov za doživetja, povezana s Plečnikom.
Preskoči vrtiljakVizionarski arhitekt je bil svojevrsten samotarski posebnež, ki je zavzel pomembno mesto v slovenski kulturni zgodovini. Tu je nekaj zanimivosti v povezavi z njegovim imenom.
Jože Plečnik je bil upodobljen na nekdanjem 500 tolarskem bankovcu.
Čeprav je bil Plečnik samotar, mu je družbo delal psiček Sivko, višavski terier.
Plečnik je užival v drobnih stvareh, med katerimi je bila tudi kava.
Plečnik je bil kritičen do svojega opusa in se je zavedal svoje minljivosti. O tem priča napis nasproti vhoda v križevniški kompleks: "Minljiv si, le tvoja dela so tvoj spomin."
Plečnik je s svojimi arhitekturnimi in oblikovalskimi deli prisoten praktično po vsej Sloveniji. Številne slovenske cerkve imajo vsaj kakšen detajl s Plečnikovim podpisom. Poleg tega Plečnikov slog prepoznamo na pročeljih zgradb, paviljonih, stopniščih, spomenikih, sakralnih objektih in notranji opremi.
Kamnik je eno od slovenskih mest, v katerem je poleg Ljubljane zaznati največ Plečnikovega vpliva. Arhitekt je ras zahajal v Kamnik, tu je spletel prijateljske vezi z družino Stele. Že pred prvo svetovno vojno je imel Plečnik velike načrte za ureditev kamniškega mestnega jedra, vendar je večina ostala neuresničenih. Je pa vendarle s svojimi učenci prispeval nekaj arhitekturnih rešitev v mestnem jedru, dele notranje opreme cerkva na Kamniškem in edinstveno okraševanje sveč, ki mu sledijo še dandanes. Tu je nekaj njegovih največjih dosežkov v mestu pod Kamniško-Savinjskimi Alpami.
Preskoči vrtiljakPlečnik je bil mnenja, da bi »metropola Gorenjske vsekakor zaslužila pravo ljubezen«, zato je po drugi svetovni vojni podal nekaj svojih predlogov za ureditev mesta: za novo mestno hišo v mostu čez Kokro, ureditev glavnega trga, preureditev Prešernove hiše, fasade in trga pred gledališčem in za stopnišče pri Roženvenski cerkvi. Uresničil je dva od teh predlogov, ki še danes krasita staro mestno jedro.
Preskoči vrtiljak
Bogojanska cerkev Gospodovega vnebohoda sodi med najmodernejše cerkvene stavbe v Evropi. Pri načrtovanju cerkve je Plečnik upošteval pokrajinsko stavbarsko tradicijo Prekmurja in vključil sestavine starokrščanske arhitekture. Cerkev je tako zmes vplivov antične arhitekture, ljudske umetnosti in konservatorstva in odlično povzema bistvo Plečnikove arhitekture.
Paviljon nad Blejskim jezerom zraven Vile Bled je Plečnik zasnoval kot »čakalnico« za avdience pri jugoslovanskem kralju Aleksandru. Izdelal je tudi načrte za novo poletno rezidenco, katere del bi bil tudi paviljon, a do uresničitve tega ni prišlo. V paviljonu je kasneje visoke goste sprejemal jugoslovanski predsednik Tito. Danes je v paviljonu kavarna s čudovitim razgledom na Blejsko jezero in okolico.
Najpomembnejši objekt medvojnega obdobja v Celju, ki ima tudi Plečnikov pečat, je stavba nekdanje Ljudske posojilnice. Zgrajena je bila sicer po načrtih iz diplomskega dela Plečnikovega učenca Vinka Lenarčiča, a je svoj ščepec dodal tudi mojster Plečnik. Stavba sredozemskega značaja z domiselno lomljenim balkonom ima še danes ohranjeno prvotno podobo, ki jo tvorijo prepoznavni stebriščni balkoni s kipom Križanega na vrhu.
Podajte se na različne konce Slovenije ter odkrivajte še ostale bisere Plečnikove arhitekture.
Preskoči vrtiljakSprehodite se po Ljubljani in drugih slovenskih mestih in odkrivajte arhitekturne in druge presežke slovenskih ustvarjalcev. Raziskujte UNESCO dediščino in ikonične podobe Slovenije.
Preskoči vrtiljak
Nastavitve zasebnosti