Slovenska vina so vrhunska tudi na svetovnem nivoju

Pridelovanje vina v Sloveniji postaja svojevrstna umetnost. Vedno več butičnih vinogradnikov v svoja vina vlaga vso svojo energijo in nekateri so poplačani z nagradami tako v slovenskem kot svetovnem merilu. Tako so na letošnjem ocenjevanju vin Decanter World Wine Awards, ki velja za največje in najvplivnejše ocenjevanje vin na svetu, dosegli rekordne rezultate. Pet vinarjev je za svoja vina prejelo platinasto medaljo, rekordnih 7 za Slovenijo je prejelo zlato, 60 je bilo srebrnih in 114 bronastih medalj. Predstavljamo vinarje in vina, ki se iz Londona vrnili s platinastimi medaljami.

Vina, ki jih boža mediteranska klima

Vinorodna dežela Primorska slovi po močnih suhih vinih. Po deželi vodijo Briška, Vipavska, Kraška in Istrska vinska cesta. V Goriških brdih, tik ob meji z Italijo, sloviti slovenski vinarji pridelujejo bela vina, kot so rebula, chardonnay, sauvignon, beli in sivi pinot ter rdeča vina merlot in cabernet sauvignon. Kras je območje posebnega slovenskega vina – terana –, ki ima zaradi rdeče kraške prsti (terra rossa) izrazito poln okus. V slovenski Istri, ki slovi po belem vinu malvazija, gojijo tudi veliko rdečega refoška. V Vipavski dolini lahko ob uveljavljenih belih in rdečih vinih okušate tudi avtohtona vina, kot so zelen, pinela in pikolit.

 

Teran je močan – za zdravje!

Vino teran, pridelano iz trte sorte refošk, ki raste na rdečih kraških tleh, ima med vsemi rdečimi vini s tega dela Evrope največ antocianov – snovi, ki so dokazano dobre za zdravje. Znanstvene raziskave redno zmerno uživanje terana priporočajo za ohranjanje zdravja srca, ožilja in možganov.

Obišči stran

Najdražje slovensko desertno vino

Prestižna steklenica slovenskega desertnega vina je bila prodana za kar pol milijona evrov! Vrednost žlahtnega desertnega vina refošk z belim tartufom je povečala steklenica z vgrajenim diamantom. Vino je bilo iz prestižne serije desertnih vin, obogatenih z medom, vaniljo in belim tartufom, ki so sicer na voljo tudi po dostopnejših cenah.

Obišči stran

»Lačni« slovenske gastronomije? Privoščite si Taste Slovenia!

Poglobite se v edinstvene zgodbe, ki brbotajo v slovenskem gastronomskem loncu. Odkrivajte, v čem je skrivnost polnosti okusov, spoznajte tesno povezanost med človekom in naravo pri pridelavi hrane, predanost tradiciji ter se prepustite drznosti in inovativnosti vrhunskih slovenskih chefov. Obiščite portal Taste Slovenia, kjer boste zagotovo našli vsebino po vašem okusu in uživali v vsakem »grižljaju« gastronomskega raziskovanja.

Obišči stran

Od sonca razvajena vina podravske dežele

Vinorodna dežela Podravje, poimenovana po reki Dravi, se na vzhodu Slovenije ponaša z legami, ki se uvrščajo med 4 odstotke najboljših vinorodnih leg na svetu! Trta tu že od starorimskih časov raste na zanjo idealnih tleh in pod vplivom celinskega podnebja. Dežela slovi po elegantnih belih vinih mednarodnih sort in nekaterih avtohtonih. Najbolj razširjene bele sorte so laški rizling, sauvignon, renski rizling, chardonnay, regionalni posebnež šipon ter rumeni muškat. Med rdečimi vrstami so zastopane zlasti modra frankinja, modri pinot in žametna črnina. Na območju Radgonsko-Kapelskih goric se med drugim pridelujejo in negujejo penine, v Prekmurju pa lahko poskusite tudi odlična predikatna vina. Osnova zanje so tudi avtohtone sorte, kakršna je ranina.

 

Kapljice z najstarejše trte na svetu

V Mariboru že več kot 400 let raste trta sorte žametovska ali modra kavčina, ki je ena od najstarejših udomačenih žlahtnih vinskih sort v Sloveniji. Trta, ki je posebna znamenitost Slovenije, da na leto do 55 kilogramov rdečega grozdja. Po praznični trgatvi ga mestni kletarji skrbno predelajo v vino žametna črnina. Polnijo ga v 2,5-decilitrske stekleničke posebne oblike.

Obišči stran

 

Dežela penin in predikatov

Penine imajo v Sloveniji dolgo tradicijo. V Gornji Radgoni se klet penin razvija že od leta 1853. Radgonske penine so za Slovence klasika, pridelovalci penin iz vseh slovenskih vinorodnih dežel pa so pogosto prijetno presenečenje na mednarodnih ocenjevanjih. Predikatna vina so vina, ki jim posebno kakovost dajejo svojevrstni pogoji zorenja in predelave: pozne trgatve, jagodni in suhi jagodni izbori, predelava iz grozdja, ki so ga vinogradniki pustili zmrzniti na trti (ledena vina). Z malo sreče lahko tako trgatev doživite tudi v živo!

Vina z območja slovenskega posebneža

Vinorodna dežela Posavje, poimenovana po reki Savi, je zibelka cvička, ki je z nizko stopnjo alkohola in vplivi na zdravje posebnež slovenskega vinogradništva. Vino z zaščito tradicionalnega lokalnega porekla (PTP) se prideluje le v vinorodnem okolišu Dolenjska. Tako v tem kot v drugih okoliših posavske dežele sicer gojijo rdeče sorte, kot so žametna črnina, modra frankinja, modra portugalka in modri pinot, med belimi pa chardonnay, sauvignon, laški rizling in beli pinot. Dežela slovi po vinogradniških posebnostih, kot so manjše zidane hiše v vinogradih – zidanice –, v katerih lahko tudi prespite, ali posebne kleti – repnice –, vkopane neposredno v zemljo.

 

 

Kleti Metliške črnine

V Beli krajini, regiji prav na južnem robu Slovenije, posebej častijo metliško črnino, suho rdeče vino, sestavljeno iz vseh rdečih vinskih sort območja. Vino z zaščitenim geografskim poreklom PTP lahko spoznavate na prazniku Vinska vigred in v dveh večjih kleteh

Obišči stran

Zgodba o cvičku

Cviček je pridelan iz vsaj štirih sort. Mešanje prevladujočih rdečih in dodanih belih sort daje vinu z zaščito tradicionalnega lokalnega porekla (PTP) rdečkasto barvo in prijetno kiselkast okus. To pitno vino ima nizko vsebnost alkohola (8–9 %) in v zmernih količinah pomaga ohranjati zdravje. Cviček lahko spoznavate na Podgorjanski vinski cesti, v kleteh in na domačijah, kakršna je Matjaževa domačija na Otočcu.

Več

Avtentične počitnice v zidanicah

Dolenjska je posejana z zidanicami – manjšimi hišami na razglednih lokacijah nad vinogradi. Nad kletjo z orodjem in vinom je običajno bivalni del. Hiše, ki so nekoč služile vinogradnikom, so zdaj urejene v prijazne turistične nastanitvene objekte. So najboljša izbira za stik z vinogradništvom in drugimi podeželskimi tradicijami območja.

Več

Nazdravite s sonaravnimi vini

Okusite moč žlahtne kapljice, v kateri se zrcali sožitje človeka in narave. Slovenska sonaravna vina so pridelana z veliko mero odgovornosti do narave. Vinogradi so del naravnega ekosistema, vinarji za zaščito trt uporabljajo zgolj naravne pripravke, na splošno pa velja, da naj bi bil človekov poseg tako v vinogradu kot v kleti čim manjši.   

Obišči stran

Slovenski vinski prazniki in vinske ceste

Vsak vinorodni okoliš ima svojo vinsko cesto, ki vodi med vinogradnike in kletarje manjšega lokalnega območja. Številni med njimi ob vinu ponujajo tudi kulinarične in druge dobrote. Tako na vinskih cestah kot drugod po Sloveniji je veselo ob različnih praznikih in festivalih vina.

Več

Kje okušati vina iz vse Slovenije?

Čeprav središče Slovenije ni vinorodno območje, boste v Ljubljani, glavnem mestu Slovenije, našli kakovostne vinoteke ter z vinom zaznamovane prireditve, kakršni sta Ljubljanska vinska pot in mednarodni sejem Vino Ljubljana, ki se uvršča med najstarejše vinske sejme v Evropi.

Obišči stran

Želim prejemati e-novice

Bodite obveščeni o počitnicah v Sloveniji, sezonski ponudbi, aktualnih prireditvah, možnostih za izlete in popotovanjih. Vnesite košček zelene Slovenije v svoj e-predal.

Deli s prijatelji

Dodaj med priljubljene Deli na Facebooku Deli na Twitterju Deli na LinkedInu Deli na Pinterestu Deli na Vkontakte Pošlji prijatelju