Gremo v osmice
Če boste obiskali primorsko vinorodno deželo, boste pogosto naleteli na vejico bršljana. In preden vprašate, kakšen pomen ima vejica, naj vas povabimo v osmice. To so neke vrste priložnostni vinotoči, katerih tradicija sega več kot 200 let nazaj in jih še danes označujejo z bršljanovimi vejicami. V času vladavine cesarice Marije Terezije in avstrijskega cesarja Jožefa II je bilo vinogradnikom in kmetom dovoljeno da so osem dni v letu prodajali vinske presežke iz preteklega leta v tako imenovanem vinotoču pod vejo. Kasneje so ti vinotoči dobili ime osmice. Nanje boste naleteli predvsem v Vipavski dolini, na Krasu in slovenski Istri. Posamezne osmice svoja vrata odprejo dvakrat letno.

Osmice v Vipavski dolini
Vipavska dolina je dežela svojevrstnih vin. Tu uspeva največ avtohtonih vinskih sort v Sloveniji. Spomladi ali jeseni jih lahko okusite v tradicionalnih osmicah, kjer vam bodo ob kozarcu vina ponudili tudi lokalne dobrote, kot so vipavski pršut, domače mesnine, krožnik jote in druge domače jedi.
Obišči stran

Osmice na Krasu
Če boste obiskali osmice na Krasu, vam bodo domačini najverjetneje ponudili značilno rubinasto vino teran in vam postregli z rezinami kraškega pršuta, kraške pancete in drugih mesnih dobrot, katerim svoj pečat daje burja. Kraške osmice povezuje kraška vinska pot, odlična tudi za kakšen pohod ali kolesarjenje.
Obišči stran

Osmice v slovenski Istri
Tudi v slovenski Istri lahko od novembra do junija sledite »fraskam« oz. vejicam bršljana in obiščete osmice. Istrsko zaledje je kraljestvo refoška, našli pa boste tudi druge vrste vin, npr. malvazijo in rumeni muškat. Poleg vina vam bodo postregli še z domačim pršutom in kruhom, ombolo z zeljem, bobiče, njoke, zelenjavo in domače sladice.
Obišči stran