Velikonočni čas je v Škofji Loki vsakih šest let nekaj posebnega. Ulice in trge starega mestnega jedra preplavijo igralci v srednjeveških in biblijskih podobah. Uprizoritev Škofjeloškega pasijona, najstarejšega slovenskega dramskega besedila, je zaradi množične zasedbe in ambienta pravi spektakel. Kako izjemen je, dokazuje tudi uvrstitev na seznam nesnovne kulturne dediščine UNESCO.
Škofjeloški pasijon je spokorniška pasijonska procesija po besedilu patra Romualda Marušiča iz leta 1721. Najstarejše ohranjeno dramsko besedilo zapisano v slovenskem jeziku z dodatki v latinskem in nemškem jeziku in z režijskimi opombami je eden od največjih dosežkov slovenskega slovstva v dobi baroka. Velja tudi za edino, v celoti ohranjeno, režijsko pasijonsko knjigo v Evropi iz začetka 18. stoletja.
Besedilo Škofjeloškega pasijona je nastalo na podlagi tradicije uprizoritev slovenskih spokornih procesij. Sestavljeno je iz 869 verzov in 13 podob: Raj, Smrt, Gospodova večerja, Samson, Krvavi pot, Bičanje, Kronanje, Hieronim, Glej človek, Kristus na križu, Mati sedem žalosti, Skrinja zaveze in Božji grob.
Škofjeloški pasijon se danes, tako kot v Romualdovem času, uprizarja v postnem in velikonočnem času, v obliki procesije po ulicah in trgih starega mestnega jedra Škofje Loke. Skozi mesto se pomikajo skupine nastopajočih, ki v dramski obliki uprizarjajo posamezne prizore iz Svetega pisma Stare in Nove zaveze ter razne alegorične motive.
V predstavi sodeluje več kot 1000 prostovoljcev, od tega več kot 800 igralcev in nad 60 konjenikov. Večinoma gre za domačine iz Škofje Loke ter Poljanske in Selške doline, sodelujejo pa tudi prostovoljci iz sosednjih občin, krajev po Sloveniji in iz zamejstva. Prav zaradi takšne obsežnosti je uprizoritev le na vsakih šest let. Naslednja bo leta 2026.
Škofjeloški pasijon je izjemen v številnih pogledih. Prerašča okvire lokalnosti in z uvrstitvijo med Unescovo dediščino dosega svetovno veljavo. S svojimi zgodbami in prizori vsekakor daje misliti. Povezuje ljudi, igralce in gledalce. Zato ne bo odveč, če izbrskate še kakšno zanimivost o tej veličastni predstavi.
Čeprav so uprizoritve Škofjeloškega pasijona na sporedu le vsakih 6 let, se lahko s to izjemno igro in časom, v katerem je nastala, seznanite tudi med posameznimi uprizoritvami. Tu je nekaj namigov, kako lahko vsako leto posredno doživite Škofjeloški pasijon.
Kapucinski samostan in knjižnica
Več kot 300 let star samostan s cerkvijo sv. Ane v svoji notranjosti skriva pravo zakladnico slovenske kulturne dediščine. V samostanski knjižnici je namreč poleg izvirnika besedila Škofjeloškega pasijona iz leta 1721 in drugih zgodovinskih del shranjena tudi Dalmatinova Biblija.
Škofja Loka je slikovito zgodovinsko mesto na križišču Selške in Poljanske doline. V srednjeveškem mestnem jedru se prepletajo zgodbe obrtnikov in rokodelcev, ki jih na Škofjeloškem ni malo. Slikovita okolica je navdih tako za aktivne popotnike kot umetniške duše, ki so lepoto hribovite pokrajine na pragu alpskega sveta prelile na papir in platno.
V Škofjeloškem pasijonu so predstavljeni tudi obrtniški cehi iz časa nastanka besedila. Dandanes pa lahko odkrivate sodobno ustvarjalno dušo Ločanov in občudujete raznovrstne izdelke izpod njihovih spretnih rok na različnih lokacijah po mestu in v okolici. Morda naletite tudi na kakšen pasijonski spominek.
Preskoči vrtiljakČe vas zanima, kakšno je bilo življenje nekoč v Sloveniji, se vam splača obiskati zgodovinska mesta. Tu boste na vsakem koraku lahko spoznali različne zgodbe iz preteklosti in jih doživeti na sodoben način.
Preskoči vrtiljakProsimo, obiščite domačo stran ali izberite drug jezik.
Nastavitve zasebnosti