Muzeji in galerije v Sloveniji – zakladnica umetnosti od pradavnine do danes.
Galerije in muzeji
Je v vas kaj pustolovskega? Podajte se na lov za zakladi, kot so 30.000 let stara šivanka, 5200 let staro leseno kolo z leseno osjo in prek 3000 let stari zlati našivki. Če vas prazgodovina ne zanima, pojdite na potep po vesolju.
Obiščite najbolj nenavadne muzeje v Sloveniji
Vsak muzej ima svoje zaklade. Za vsakogar. Skozi muzejski hodnike in razstavne salone vejejo zanimive zgodbe iz preteklosti, ki burijo domišljijo. Če ste zamahnili z roko, češ, saj vas zaprašeni predmeti in zgodovinska dejstva ne ganejo prav dosti, si boste morda premislili, ko vas povabimo v ne ravno tipične muzeje. Prebudite svojo raziskovalno žilico in izberite muzej po svojem okusu.
V slovenskih muzejih in galerijah so shranjene številne dragocenosti, ki pričajo, da je slovenski prostor že vse od pradavnine pomembno vključen v mednarodni tok dogajanj. Mitološki Jazon naj bi tod vozil svoje zlato runo, v različnih obdobjih so potekale pomembne bitke za ozemlja in nadvlado svetu, nastajala so umetniška dela, ki so vzbujala pozornost v Parizu in Benetkah, ne nazadnje je tu vzniknila tudi ideja o vožnji po vesolju.
Narodni muzej Slovenije
Najstarejši in najbolj fascinantni predmeti v muzeju pričajo o visoki ravni kulture na ozemlju Slovenije že od pradavnine. Tu je shranjena 60.000 let stara piščal neandertalca, ki velja za najstarejše glasbilo na svetu. Med dragocenostmi poiščite vaško situlo, zlata našivka iz 13. ali 12. stoletja pr. n. št., najdena v Blejskem jezeru, idol in drevak z Ljubljanskega barja, mašni plašč iz oblačila Hasana paše, breverl z magičnimi izreki in žaro s srcem ustanovitelja trapistovskega samostana.
Med sprehodom po kompleksu Narodne galerije boste odkrivali bisere umetnosti na Slovenskem, ki segajo v obdobje od 13. do 20. stoletja. Navdušili vas bodo slovenski impresionisti in njihov prikaz slovenske krajine, ki žari v sijočih barvah. Spoznajte tudi dela Antona Ažbeta, Jurija Šubica, Jožefa Petkovška, skoraj fotografski prikaz starih noš in običajev Maksima Gasparija ter prefinjeno Poletje Ivane Kobilice. Zbirko bogatijo dela slovitega Zorana Mušiča.
V Moderni galeriji MG+ in Muzeju sodobne umetnosti Metelkova +MSUM lahko občudujete stvaritve umetnikov iz 20. in 21. stoletja. Spoznali boste imena, kot so Avgust Černigoj, Jože Ciuha, Riko Debenjak, Irwin, Božidar Jakac, Tone Kralj, Metka Krašovec, Zoran Mušič, Marij Pregelj, Marjetica Potrč, Gabrijel Stupica in mnoga druga. Mednarodna zbirka Arteast 2000+ temelji na vzhodnoevropskih neoavantgardnih umetnikih, in tu se srečate z Marino Abramović, Josephom Beuysom in Kazimirjem Malevičem.
Na nabrežju Ljubljanice v smeri Poljan, le kratek sprehod od središča Ljubljane, se je leta 2021 v nekdanji rafineriji sladkorja odprlo novo prizorišče in križišče sodobnih umetnosti – Cukrarna. Doživetje zase je že sprehod po monumentalni avli z značilnimi okni, program Cukrarne pa obsega vse od vizualne do intermedijske, performativne, glasbene, zvočne do drugih oblik sodobne umetnosti.
Vstopite v svet sodobne umetnosti v Mariboru. Spoznajte največja imena slovenske vizualne umetnosti zadnjih sto let in sledite vplivnemu dogajanju na mednarodni umetniški sceni. Pa ne le dela uveljavljenih umetnikov, tudi mlade vzhajajoče zvezde sodobne umetnosti lahko spoznate v galeriji. Raziskujte aktualne teme vizualne umetnosti. Če bi radi preizkusili tudi svojo kreativnost, se lahko vključite v izobraževalni program, ki povezuje različne generacije, narodnostne skupnosti ter izobraževalne institucije.
Ogled tega muzeja je enkratno doživetje, saj ima prostore v nekdanjem kartuzijanskem samostanu iz 13. stoletja. Zbirko prestižnih limuzin jugoslovanskega predsednika Tita preprosto morate videti in spoznati zgodovino avtomobilizma, ki jo je obogatila zbirka iz Deutsches Technikmuseum iz Berlina. Z zanimanjem boste raziskali delo Nikole Tesle ter odkrivali še druge zbirke, posvečene kmetijstvu, gozdarstvu, lesarstvu, lovstvu, ribištvu, tekstilstvu in tiskarstvu.
Bolnica Franja, skrita v zavetje skal in gozda soteske Pasice, je edinstven izraz človeške solidarnosti. V njej so med drugo svetovno vojno v nemogočih razmerah zdravili slovenske ter zavezniške vojake in vojake takratnih sovražnikov. Lesene barake in predmeti še danes širijo sporočilo o neverjetni požrtvovalnosti in pogumu, spoštovanju dostojanstva in človečnosti, zato bo Franja morda prav kmalu vpisana na seznam evropske dediščine UNESCO. Že zdaj pa nosi znak evropske dediščine, saj predstavlja mejnik v razvoju sodobne Evrope.
Ste vedeli, da je med prvo svetovno vojno na slovenskem ozemlju potekala ena njenih najpomembnejših front, na kateri so bìli največjo gorsko bitko v vsej vojaški zgodovini? Nesmiselnost vojne predstavlja Kobariški muzej, ki se ponaša z nagrado Sveta Evrope. Pretresljive zgodbe lahko doživite tudi zunaj, na območjih nekdanjih bojišč soške fronte, v utrdbah in italijanski kostnici.
V edinstvenem centru vesoljskih tehnologij lahko spoznavate projekte, ki povezujejo umetnost, kulturo, znanost in vesolje. Ustvarjalce še zlasti navdihuje tukaj rojeni Herman Potočnik Noordung, ki je leta 1925 izdal revolucionarno knjigo Problem vožnje po vesolju in z njo postal prvi vesoljski arhitekt v breztežnostnem prostoru. Poseben je tudi objekt Center Noordung, saj je arhitekturno zasnovan kot bivalno kolo Hermana Potočnika Noordunga.
Galerija Božidar Jakac velja za eno najpomembnejših zakladnic slovenske umetnosti 20. stoletja. Varuje kar 9000 umetniških del, med njimi skulpturo Žrebiček, za katero je bil njen avtor France Kralj nagrajen leta 1937 na svetovni razstavi v Parizu. Takrat je svojo Guernico predstavil Pablo Picasso. Poleg umetniških del vas lahko navduši objekt galerije, saj gre za nekdanji cistercijanski samostan, ustanovljen leta 1234.
Spoznajte milijone let staro zgodovino Slovenije in Zemlje. Med posebnostmi tega muzeja je zagotovo fosil triasne triglavske ribe, ki se s starostjo 210 milijonov let umešča med redke najdbe v svetovnem merilu. Tu se lahko poučite tudi o človeški ribici, si ogledate okostji mamuta, ki je živel pred 20.000 leti, in jamskega medveda ter eno najlepših mineraloških zbirk. Bila je v lasti barona Žige Zoisa pl. Edelsteina, po katerem se imenuje redek mineral zoisit.
Oglejte si zibelko glasbe na slovenskih tleh in podoživite življenje neandertalca. V razgibani pokrajini Idrijsko-Cerkljanskega hribovja leži jamsko najdišče Divje babe iz stare kamene dobe. Raziskovanje plasti, starih med 116.000 in 40.000 let, je razkrilo ostanke različnih kamenih orodij, koščene konice in šila, ter največjo dragocenost, 60.000 let staro glasbilo, piščal, narejeno iz stegnenice mladega jamskega medveda.
Knežji dvor, rezidenca vplivnih celjskih grofov v 14. in 15. stoletju, je danes muzej, ki hrani različne dokaze pestre preteklosti Celja in njegove okolice. V antiki je bila bogata, ena najbolj cvetočih rimskih kolonij, ki so ji rekli mala ali druga Troja. Njene ostanke si lahko ogledate tudi na lokaciji, in situ v kleti Knežjega dvora. V njem nikakor ne spreglejte najstarejšega artefakta v Evropi – 30.000 let stare šivanke iz Potočke zijalke.
Ko se pred vami odpre čudovita veduta Ptuja, najstarejšega evidentiranega mesta v Sloveniji, vas preseneti mogočen grajski kompleks. Poseljen je bil že v 5. tisočletju pr. n. št., danes pa na vas čaka Ptujski grad, katerega začetki segajo v 11. stoletje. Na popotovanje skozi različna obdobja človeške zgodovine vas popelje grajska muzejska zbirka. Ne izpustite ogleda glasbil, rimska dvojna piščal iz 2. ali 3. stoletja je svetovna redkost, in pustnih mask.
Muzej se nahaja na ozemlju nekdanje Emone in ostanki tega rimskega mesta izpred 2000 let so še danes vidni v muzejski stavbi. V njej najdete še starejše dokaze o bivanju na tem območju, ki segajo vse do obdobja 4500 pr. n. št., v čas koliščarjev, ki so prebivali v hišah na kolih na Ljubljanskem barju. Tu so našli tudi najstarejše leseno kolo na svetu in njegovo os, staro 5200 let.
V simpatičnem grajskem poslopju z renesančno-baročno podobo boste našli izjemna odkritja iz neolitske in železne dobe, nekatera so stara kakšnih 7000 let. Samo tu lahko vidite ostanke keltskega bojnega voza. Med redkostmi so tudi baročne sani, darilo avstrijske cesarice Marije Terezije. Dih vam vzame veličastna Viteška dvorana, v celoti poslikana z baročnimi freskami, na katerih so upodobljene Ovidove Metamorfoze. Ne zamudite koncertov, ki jih pogosto prirejajo v tem edinstvenem biseru Slovenije.
Ste že kdaj potovali v podmornici? Tovrstno posebno doživetje omogoča muzejsko in doživljajsko središče na območju starih italijanskih kasarn v Pivki. Oglejte si zanimivo vojaško tehnologijo iz različnih obdobij ter se udeležite vojaško-zgodovinskih in ponazoritvenih dogodkov. Po dodatno avtentično doživetje se odpravite v muzejsko restavracijo Kantino Pivka na vojaški pasulj ter druge jedi iz vojaške in lokalne kuhinje.
Po zgodovini železarstva, jeklarstva in rudarstva v severovzhodnem delu Slovenije vas usmerja Koroški pokrajinski muzej. Zanimivo je videti najstarejše ohranjene naprave in stroje kar v nekdanji železarni na Ravnah na Koroškem ali pred rovom v Črni na Koroškem. Nepozabna pustolovščina je ogled rudnika v vagonih in s kajakom ali vožnja po temnih podzemnih rovih s kolesom.
Idrija in njena okolica sta bili skozi stoletja poznani predvsem po rudniku živega srebra, ki je veljal za drugega najstarejšega in največjega na svetu. Težko rudarsko življenje odlično prikazuje muzej, spoznavate pa ga tudi na lokacijah po mestu, kot so rudarska hiša, nekdanji rudniški jašek Franšičke ter stavba s kamštom in rudniškimi lokomotivami.
V Loškem gradu, katerega začetki segajo v leto 1202, hranijo kamena orodja iz bronaste dobe in ostanke lesene hiše iz starejše železne dobe. Med muzejskim gradivom izstopajo kopije gotskih stenskih poslikav iz okoliških cerkva, kot je upodobitev sv. Nedelje iz cerkve Marijinega oznanjenja v Crngrobu iz 1455–1460. Muzej hrani tudi fotografsko upodobitev Škofjeloškega pasijona, ki velja za najstarejše ohranjeno dramsko delo v slovenščini in najstarejšo ohranjeno evropsko režijsko knjigo. Nastal je leta 1721, še vedno pa ga uprizarjajo na ulicah Škofje Loke. Ne zamudite naslednje uprizoritve leta 2026.
Novo mesto z okolico je bogato z ostanki različnih arheoloških obdobij, še zlasti iz železne dobe med 8. do 4. stoletjem pr. n. št. Kot nahajališče železove rude je bilo del mednarodne proizvodnje in trgovanja z izdelki, med katerimi še zlasti izstopajo orožje in bogato okrašene situle. V muzeju ne spreglejte tudi razstave o Leonu Štuklju, najuspešnejšem slovenskem športniku vseh časov. Sodeloval je na olimpijskih igrah v Parizu (1924), Amsterdamu (1928) in Berlinu (1936).
Ko se boste predajali slikovitemu Piranu, zavijte v neoklasicistično palačo Gabrielli, v kateri najdete dokaze o morskih povezavah Slovenije s svetom, ki segajo celo v obdobje mlajše kamene dobe. V Tartinijevi hiši si oglejte kakšnih 300 let staro violino, na katero je igral sam Tartini. Med vrhunce obiska slovenske Obale spada ogled krajinskega parka Sečoveljske soline.
V zanimivem objektu, ki je nekakšen križanec med trdnjavo in dvorcem, je Pokrajinski muzej. Oglejte si številne zbirke, ki odkrivajo preteklost Maribora in njegove okolice. Med posebnostmi so zbirka mode, osrednja v Sloveniji, zbirke uniform, kositrnih vojakov, praporov, ur, svetil in glasbil ter lekarniška zbirka.
Palača Belgramoni Tacco velja za eno najlepših v Kopru; zgradili so jo okrog leta 1600 v stilu manierizma. Veličasten vhod vas popelje v notranjost, kjer domuje Pokrajinski muzej z zbirko zgodovine palače, Kopra in njegovega zaledja.
20. stoletje je bilo eno najburnejših v zgodovini Slovenije. Njeni prebivalci so menjali države, doživeli ogromne izgube v obeh svetovnih vojnah, sledili hitremu tehnološko-informacijskemu razvoju in preživeli. Življenje Slovencev je zabeleženo na številnih fotografijah, razglednicah in kovancih, o hudih trenutkih pa pričajo oblačila iz koncentracijskih taborišč in vojaška oprema.
Veste, kaj so čupa, avba, suha roba in majolika? In komu so natikali komat? Mnoge za današnji čas nenavadne predmete boste spoznali v Slovenskem etnografskem muzeju SEM, kjer skrbijo za ohranjanje vsakdanjih zgodb slovenskega in drugih narodov, tako evropskih kot čezmorskih. Na različnih delavnicah se naučite ročnega tkanja, lončarstva in poslikav keramike, kavarna SEM pa je priljubljena lokacija za druženje.
Doživite muzejsko planinsko pot kot lasten vzpon na goro in skozi interaktivne naloge osvojite vrh. Podajte se na virtualni sprehodpo slovenskih vrhovih s pomočjo očal za navidezno resničnost in 360-stopinjske prostorske fotografije. Spoznavajte bogato zgodovino slovenskega planinstva in vrhunske dosežke slovenskih alpinistov na ustvarjalen in zabaven način s pomočjo vodenih delavnic in programov za male in velike raziskovalce. In ko se nad gorami razbesni nevihta, pobegnite v bivak!
Poglejte v zgodovino slovenskega gledališča. Vstopite v prostore Slovenskega gledališkega inštituta in se sprehodite med eksponati gledališkega muzeja. Tu boste naleteli tako na različne kostume in scenske osnutke kot na posnetke fotografije in slike uprizoritev. Stalna razstava HOJA za GLEDalIŠČEM – Od jezuitov do Cankarja vas popelje skozi prvih 400 let slovenske gledališke zgodovine.
Želite Evropo spoznati na povsem nov način? Ustavite se v Hiši Evropske unije v Ljubljani in se podajte na brezplačen ogled multimedijskega centra Doživi Evropo. Izvedeli boste številne zanimivosti o EU, o vsakdanjem življenju v Evropi, evropski politiki in kar je najpomembneje – tudi o tem, kako lahko nanjo vplivate sami. In to v kar 24 evropskih jezikih! Vaše znanje lahko preverite v kvizu ali pa naredite selfi iz Evropskega parlamenta in evropskih prestolnic.
Ribniška dolina je znana predvsem po izdelovanju lesenih izdelkov oz. »suhe robe« ter lončarstvu. V Muzeju Ribnica lahko dobite vpogled v zgodovino in razvoj teh dveh dejavnosti ter življenje na ribniškem območju nekoč in danes. Morda vas pritegne tudi posebna razstava o čarovništvu.
Odkrijte skrivnosten preplet kulturnih zanimivosti in naravnih vzorcev, ki se v Sloveniji, na križišču narodov in prostorov, od nekdaj prepletajo. Publikacija "Doživetija kulture" popotnikom odpira vrata v svet umetniške ustvarjalnosti in arhitekture, v kulturno zgodovino in sodoben način življenja. Vstopite, It´s Slovenia Culture Time!
Bodite obveščeni o počitnicah v Sloveniji, sezonski ponudbi, aktualnih prireditvah, možnostih za izlete in popotovanjih. Vnesite košček zelene Slovenije v svoj e-predal.
Obrazec vsebuje napake
Prosimo, preverite označena polja in poskusite znova.
Deli s prijatelji
Na strani, ki bi jo radi dodali med priljubljene kliknite ikono srca na levem robu strani (prva ikona v vrsti ikon).
Kliknite na ikono in vsebin se bo dodala na stran Priljubljene strani. Do strani dostopate s klikom na ikono srca na strani zgoraj desno.
Ob ponovnem oz. kasnejšem obisku strani (v istem brskalniku) bo vsebina še vedno shranjena med priljubljenimi.
Splošni pogoji določajo pogoje in način uporabe uporabe storitev Mediateke Slovenske turistične organizacije. V Mediateki so na uporabnikom na voljo visokoresolucijske fotografije in avdiovizualni posnetki slovenske turistične ponudbe, izključno za nekomercialno uporabo, kot je opredeljeno v nadaljevanju.
Splošna pravila uporabe
Za uporabo storitev Mediateke je potrebno izvesti postopek registracije. Registrirajo se lahko vse pravne osebe v Republiki Sloveniji in tujini, ne glede na statusno obliko, ki v okviru svoje dejavnosti tržijo, promovirajo in predstavljajo Slovenijo kot turistično destinacijo.
Fotografije in avdiovizualne posnetke (v nadaljevanju: gradiva) lahko brezplačno uporabljate za vse nekomercialne objave, ki pomenijo promocijo Slovenije kot turistične destinacije, v tujini in Republiki Sloveniji, v skladu s temi splošnimi pogoji uporabe.
Pravica uporabe gradiv ni prostorsko in časovno omejena (uporaba je dovoljena v Slovenij in drugih državah), razen če je pri posameznem gradivu posebej označena omejitev glede na prostor in trajanje uporabe.
Slovenska turistična organizacija si pridržuje pravico uporabniku kadarkoli preklicati pravico uporabe posameznih gradiv.
Pravic, pridobljenih na podlagi teh Splošnih pogojev, ni dovoljeno prenašati na tretje osebe.
Navajanje vira in avtorstva
Fotografije in avdiovizualne posnetke je dovoljeno uporabljati le ob dosledni navedbi avtorja / soavtorjev in vira: www.slovenia.info.
Pravice uporabe
Registrirani uporabnik mediateke na prenesenih fotografijah in avdiovizialnih posnetkih neizključno pridobi naslednje materialne avtorske pravice uporabe gradiva:
pravico reprodukcije in distribuiranja,
pravico dajanja na voljo javnosti,
pravico javnega prikazovanja,
pravico vključitve fotografij v druga avtorska dela.
Navedne pravice se nanašajo na vse oblike nekomercialnih in neodplačnih spletnih objav, tiskanih medijev, avdiovizualnih medijskih storitev in drugih komunikacijskih kanalov, ne glede na vrsto nosilcev (tiskani, digitalni), ki vključujejo:
Digitalne kataloge, e-revije, novičnike (izključno na namene brezplačne distribucije);
Objavo v tiskanih in drugih medijih, ki v prispevkih poročajo o slovenski turistični ponudbi oziroma promovirajo Slovenijo kot turistično destinacijo;
Uporabo na družbenih omrežjih v okviru organskih objav (poročanje o dogodku, sporočila za javnost (izključno neodplačne objave);
Promocijski dogodki v Republiki Sloveniji in v tujini (npr. turistični sejmi, borze, delavnice, predstavitve…), ki so izključno ali pretežno namenjni promociji Slovenije kot turistične destinacije.
Navedene oblike uporabe vključujejo izključno neodplačno obliko uporabe gradiv za namene promocije turističnih dejavnosti in storitev v Republiki Sloveniji oziroma prikazovanje Slovenije kot turistične destinacije.
Prepovedane oblike uporabe gradiv / komercialna uporaba gradiv
Uporaba gradiv v komercialne namene, kot so npr. reprodukcija na razglednicah, majicah, knjigah, magnetih, vdelava avdiovizualnih insertov v lastne promocijske materiale, vse oblike zunanjega oglaševanja (stacionarni panoji, digitalno oglaševanje ...), uporaba v oglasih, ki se ne nanašajo na promocijo Slovenije kot turistične destinacije, uporaba na spletnih mestih, ki niso namenjena predstavitvi slovenske turistične ponudbe in podobno, ni zajeta v teh splošnih pogojih uporabe in ni dovoljena.
Uporaba gradiv je striktno prepovedana na nosilcih in distribucijskih kanalih, ki se tržijo oziroma prodajajo uporabnikom (knjige, šolski učbeniki, drugo komercialno založništvo, koledarji, razglednice, blago široke potrošnje (oblačila in izdelki za uporabo), oglaševanje neturističnih produktov in storitev, reprodukcija gradiv na vozilih ipd.)
Uporaba avdiovizualnega gradiva je dovoljena zgolj in le v nespremenjeni obliki, ki je na voljo v Mediateki. Predelave, priredbe, izrezi, vdelave in uporabe posameznih kadrov v lastnih, tudi promocijskih avdiovizualnih delih, niso dovoljene.
Kršitve pogojev uporabe
Kakršnakoli kršitev materialnih in/ali moralnih avtorskih pravic avtorjev fotografij ali avdiovizualnega posnetka je kazniva in ima lahko za posledico materialno in odškodninsko odgovornost uporabnika.
Kršitelj avtorskih pravic na gradivu je dolžan Slovenski turistični organizaciji povrniti vso škodo, ki bi ji nastala iz naslova kršitve pravic.
Slovenska turistična organizacija ne odgovarja za uporabo fotografij in video posnetkov, ki je v nasprotju s temi pravili. Za vsebino in način uporabe je v celoti odgovoren uporabnik gradiva.
Splošne določbe
Ti Splošni pogoji uporaber Mediateke se uporabljajo za vse primere uporabe gradiva, razen če se Slovenska turistična organizacija in uporabnik za posamezen primer uporabe gradiva vnaprej pisno dogovorita za posebne pogoje uporabe gradiva.
Splošni pogoji se občasno spreminjajo in dopolnjujejo. Za uporabo gradiva se uporablja veljavna različica splošnih pogojev v času objave gradiva s strani uporabnika.
V kolikor se uporabnik ne strinja s spremembami teh splošnih pogojev, mora takoj prenehati z uporabo gradiva in ga odstraniti iz vseh medijev in drugih komunikacijskih kanalov.
Alma je virtualna turistična popotnica, ki temelji na tehnologiji ChatGPT, in vam pomaga pri iskanju informacij in navdiha za vaš naslednji obisk Slovenije. Je polna idej za izjemna doživetja, dobro pozna slovenske destinacije in raznolike aktivnosti, ki vas še posebej zanimajo, zato vam lahko ponudi personalizirane vsebine in navdihujoče zgodbe, ki so na voljo na uradnem turističnem portalu slovenia.info.
Našo virtualno svetovalko je navdihnila neustrašna svetovna popotnica Alma M. Karlin, zato smo ji nadeli ime ALMA.
Za optimalno izkušnjo predlagamo, da se z Almo pogovarjate kot s pravim sogovornikom, pri tem pa omenite destinacijo, ki vas zanima, aktivnosti, ki jih želite doživeti, in kdaj želite obiskati Slovenijo.
Vse informacije, ki jih Alma podaja, so informativne narave in lahko vsebujejo omejitve in napake.
Rešitev temelji na tehnologiji ChatGPT, ki je last družbe OpenAI, in programerskimi nadgradnjami našega partnerja, družbe Creatim d.o.o.. Vsebina pogovorov se hrani 30 dni. Dostop do vsebine pogovorov je omejen na pooblaščene osebe v Slovenski turistični organizaciji in družbi Creatim d.o.o, ki lahko te vsebine obdelujejo zgolj za namen uporabniške podpore, optimizacije, statistične analize in nadaljnjega razvoja storitve Alma. Za potrebe oblikovanja Alminih odgovorov se uporabniške poizvedbe posredujejo strežnikom družbe OpenAI, ki se nahajajo izven EU. Posredovani podatki se pred prenosom in pri zapisu na strežnike OpenAI kriptirajo. Družba OpenAI pri obdelavi podatkov jamči skladnost s standardi GDPR in najboljšimi svetovnimi praksami glede varovanja podatkov. Prosimo vas, da v okno za klepet ne vnašate vaših osebnih podatkov (ime, priimek, e-pošta, telefonska številka,…).
Ste že spoznali Almo?
Alma je virtualna turistična popotnica, ki temelji na tehnologiji ChatGPT, in vam pomaga pri iskanju informacij in navdiha za vaš naslednji obisk Slovenije.
Vprašate jo lahko karkoli vas zanima o destinacijah po Sloveniji.
Dovoljujem, da Slovenska turistična organizacija uporablja piškotke, ki omogočajo prikaz vsebin (npr.: zvočnih posnetkov, video posnetkov, slik) iz drugih spletnih virov (YouTube, Spotify, …) in si zapomnijo mojo izbiro jezika na spletnem mestu www.slovenia.info. Potrjujem tudi, da sem seznanjen s svojimi pravicami v zvezi s posredovanimi osebnimi podatki.
Upravljalec osebnih podatkov:
Slovenska turistična organizacija, Dimičeva ulica 13, Ljubljana
tel: +386 1 5898 550
e-pošta: info@slovenia.info
Dovoljujem, da Slovenska turistična organizacija beleži in hrani anonimizirane podatke o moji aktivnosti na spletni strani, ki jih uporablja za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje obiskovalcev portala v prihodnje. Potrjujem tudi, da sem seznanjen s svojimi pravicami v zvezi s posredovanimi osebnimi podatki.
Upravljalec osebnih podatkov:
Slovenska turistična organizacija, Dimičeva ulica 13, Ljubljana
tel: +386 1 5898 550
e-pošta: info@slovenia.info
Dovoljujem, da Slovenska turistična organizacija beleži moje aktivnosti na spletni strani o obisku posameznih vsebin z namenom priprav in prikaza bolj kakovostne in zame zanimive vsebine.
Ker se Slovenska turistična organizacija trudi na spletni strani prikazovati kakovostno in zame zanimivo vsebino, želi meriti odzive na prikazana obvestila in vsebino, slediti uporabniškim aktivnostim na spletni strani in ustvarjati profile uporabnikov za ciljano nagovarjanje, zato osebne podatke avtomatsko obdela, analizira ter ocenjuje zainteresiranost uporabnikov za prikaz in pošiljanje obvestil. Potrjujem tudi, da sem seznanjen s svojimi pravicami v zvezi s posredovanimi osebnimi podatki.
Upravljalec osebnih podatkov:
Slovenska turistična organizacija, Dimičeva ulica 13, Ljubljana
tel: +386 1 5898 550
e-pošta: info@slovenia.info
Dovoljujem, da Slovenska turistična organizacija beleži in hrani informacije o mojih interesih, prikazih in klikih oglasnih vsebin z namenom posredovanja posebnih aktualnih, čimbolj kakovostnih in za prejemnike ciljanih oglasnih vsebin ter informacije o merjenju učinkovitosti oglaševalskih akcij ter za namen omejevanja ponavljanja oglasov. Te nastavitve veljajo za oglase, ki jih Slovenska turistična organizacija prikaže preko oglaševanja na družbenih platformah (npr.: Meta, LinkedIn,…), mednarodnih iskalnikih (npr.: Google,…), pa tudi preko spletnih aplikacij in aktivnosti, ki direktno nagovarjajo uporabnika. Tovrstni piškotki lahko omogočajo sledenje mojim akcijam na spletu. Potrjujem tudi, da sem seznanjen s svojimi pravicami v zvezi s posredovanimi osebnimi podatki.
Upravljalec osebnih podatkov:
Slovenska turistična organizacija, Dimičeva ulica 13, Ljubljana
tel: +386 1 5898 550
e-pošta: info@slovenia.info
Nastavitve zasebnosti