Najstarejše glasbilo, šivanka, leseno kolo z osjo – le v Sloveniji si lahko ogledate nekaj najstarejših predmetov, ki so pomembno vplivali na tehnični razvoj modernega človeka in njegovo duhovnost. Tu pa najdete tudi dokaz, da se je od nekdaj znal tudi poveseliti. Poleg muzeje so vredna ogleda še najdbišča izjemnih predmetov in njihova okolica, saj združujejo ponudbo kulturnih doživetij, aktivnega turizma in izvrstne kulinarike.
60.000 let stara piščal
Območje Slovenije je poseljeno od pradavnine, o čemer pričajo izjemne najdbe, ki so jih našli v današnjem arheološkem parku Divje babe. V strmem pobočju Šebreljske planote se nahaja jama, ki velja za eno najpomembnejših najdišč stare kamene dobe na svetu. V njej so odkrili kosti več kot 60 različnih živalskih vrst, med katerimi prevladuje jamski medved, kamena in koščena orodja ter ostanke kurišč ledenodobnega človeka. Arheologe je med izkopavanji presenetila kost, za katero se je izkazalo, da je iz leve stegnenice mladega jamskega medveda narejeno glasbilo. Pred 60.000 leti ga je s kamenim in koščenim orodjem ustvaril neandertalec, ki je v kost zarezal štiri luknjice in ustnik. Piščal, ki je na ogled v Narodnem muzeju v Ljubljani, v nasprotju z dolgo veljavnimi teorijami dokazuje, da je bil neandertalec razvito duhovno bitje, zmožno prefinjenega umetniškega ustvarjanja. Neandertalčeva piščal, ki velja za najstarejše glasbilo na svetu, namreč omogoča izvajanje tudi zapletene glasbe. Kako, lahko prisluhnete tukaj.
30.000 let stara šivanka
Na 1700 metrih nadmorske višine se na gori Olševa z izjemnim razgledom na Kamniško -Savinjske Alpe in Logarsko dolino nahaja jama Potočka zijalka. Poleg ostankov jamskega medveda, rosomaha in drugih živali so arheologi izkopali tudi ostanke kurišč, različne kamene artefakte in koščene konice. Med vsemi najdbami, ki so danes na ogledu v Pokrajinskem muzeju Celje, izstopa 30.000 let stara koščena šivanka. Predmet je okrašen z raznimi krožnicami in zavojnicami, kar kaže na umetniška nagnjenja ledenodobnega človeka. Potočka zijalka ima izjemen pomen pri razumevanju poteka zadnje würmske ledene dobe v Alpah ter raziskovanju takratnega rastlinstva in živalstva in življenja ledenodobnega človeka.
5200 let staro kolo
Med odlične izletniške destinacije sodi krajinski park Ljubljansko barje. Tu je cvetela kultura koliščarjev, ki je zaradi svoje edinstvenosti vpisana na prestižen seznam svetovne naravne in kulturne dediščine UNESCA. V hišah na kolih, zabitih v jezersko dno, so koliščarji vztrajali 2500 let, vse od dobe okoli 4500 let pr. n. št. Preživljali so se s poljedelstvom, živinorejo, nabiralništvom in lovom. Ostanke njihovega življenja si lahko ogledate v Narodnem muzeju in Mestnem muzeju v Ljubljani, kjer je na ogled postavljena najbolj imenitna najdba z Ljubljanskega barja. Tam so arheologi izkopali leseno kolo z osjo, ki s starostjo 5200 let velja za najstarejše znano na svetu. Preseneča z natančno in domišljeno izdelavo ter predstavlja izjemen primerek simbola napredka neke civilizacije in izhodišče marsikateremu bodočemu izumu. Tehnološka dovršenost in starost uvrščata leseno kolo z osjo v sam vrh svetovne kulturne dediščine.
450 let stara vinska trta
Poleg predmetov, ki kažejo napredke starih civilizacij, so v Sloveniji tudi razni dokazi o starodavni kulturi čaščenja vina. Tako je v Guinnessovo knjigo rekordov s starostjo več kot 450 let vpisana vinska trta iz Maribora. Žametovko ali modro kavčino so posadili ob koncu srednjega veka, v času turških upadov in obleganj. Trta je preživela še druge burne dogodke – požare, bolezni, bombardiranje mesta, dvigovanje nivoja bližnje reke Drave – in je svojevrsten simbol neverjetne trdoživosti, vztrajnosti in volje po preživetju. Trta še vedno rodi grozdje; trgatev obeležuje Festival Stare trte, je pa tudi navdih za največje martinovanje v Sloveniji. Njej v čast so v okolici Maribora urejene vinske poti in kleti, ima pa tudi lasten muzej Hiša Stare trte, kjer je možna degustacija vrhunskih slovenskih vin.
Več