Naša prioriteta je, da vas na www.slovenia.info navdušujemo z odličnimi in edinstvenimi doživetji slovenske turistične ponudbe, ki vabijo k obisku Slovenije.
Vabljeni k odkrivanju navdihujočih zgodb za čas, ko bomo spet lahko varno potovali.
Da je bilo območje današnje Slovenije poseljeno že pred več tisoč leti, pričajo številne arheološke najdbe in dragoceni predmeti iz prazgodovine. Med njimi se skrivajo zakladi, ki so najstarejši tudi v svetovnem merilu. Najstarejše glasbilo, šivanka, leseno kolo z osjo – le v Sloveniji si lahko ogledate te dragocene najdbe, ki so pomembno vplivale na tehnični razvoj modernega človeka in njegovo duhovnost. Tu raste tudi najstarejša vinska trta na svetu. In vsi ti stari zakladi so navdih za nove rodove.
NEANDERTALČEVA PIŠČAL: NAJSTAREJŠE GLASBILO NA SVETU
V arheološkem nahajališče Divje babe v bližini Cerknega so raziskovalci našli 60.000 let staro piščal, ki je dragocenost svetovnega pomena. Neandertalčeva piščal, izdelana iz kosti mladega jamskega medveda, velja za najstarejše glasbilo na svetu. Ogledate si jo lahko v Narodnem muzeju Slovenije, življenje njenih starodavnih lastnikov pa spoznate v digitalizirani jami Divje babe. Pridružite se vodenemu doživetju po skrivnostnih neandertalčevih poteh in spoznajte življenje v jami in okolico nekoč in danes.
Starodavna piščal je navdihnila tudi sodobne umetnike, kot sta denimo slovenski multiinstrumentalist Boštjan Gombač in slovensko-makedonski trobentač Ljuben Dimkaroski, ki sta zaigrala na repliko slovite piščali.
Najstarejše glasbilo na svetu je navdihnilo tudi različne festivale v Cerknem. S tridesetletno tradicijo se lahko pohvali festival Jazz Cerkno, festival alternativne umetnosti in aktivizma žensk Deuje Babe pa se »razdivja« v začetku marca ob 8. marcu, mednarodnem dnevu žensk.
Pred dobrimi 5.000 leti so območje današnjega Ljubljanskega barja poselili prvi prebivalci, ki jim zaradi značilnih bivališč na kolih imenujemo koliščarji. Njihova zapuščina je res izjemna in je uvrščena tudi na Unescov seznam svetovne kulturne dediščine. A najbolj dragocena najdba z Barja je edinstveno leseno kolo z osjo, staro okoli 5.200 let, ki velja za najstarejše tovrstno kolo na svetu.
Morostig – doživetje koliščarske zapuščine
Zavrtite kolo časa več kot 5.000 let nazaj in se za trenutek vrnite v čas koliščarjev na Ljubljanskem barju. V Hiši Morostig dobite vpogled v koliščarska naselja v okolici Alp, ki so vpisana na seznam Unescove svetovne dediščine, v različna obdobja raziskovanja Ljubljanskega barja in njegovo biotsko raznolikost. Na tematski poti spoznate pester barjanski ekosistem, pot pa se zaključi pri rekonstrukciji kolišča, ki ga sestavlja pet kolib in drevak.
Zavrtite kolo časa več kot 5.000 let nazaj in se za trenutek vrnite v čas koliščarjev na Ljubljanskem barju. V Hiši Morostig dobite vpogled v koliščarska naselja v okolici Alp, ki so vpisana na seznam Unescove svetovne dediščine, v različna obdobja raziskovanja Ljubljanskega barja in njegovo biotsko raznolikost. Na tematski poti spoznate pester barjanski ekosistem, pot pa se zaključi pri rekonstrukciji kolišča, ki ga sestavlja pet kolib in drevak.
Najdeno kolo je bilo del enoosnega dvokolesnega voza, ki sta ga praviloma vlekli dve živali, najverjetneje govedo. Z njimi so nekoč premagovali več tisočkilometrske razdalje. Danes po Barju in okolici potujemo drugače. Kolo nam služi za rekreacijo. V zaledju Ljubljanskega barja najdete razvejane kolesarske poti. Je pa tudi priročen in trajnosten »sopotnik« pri raziskovanju bližnje Ljubljane.
S kolesom po Ljubljani
V slovenski prestolnici si lahko na različnih točkah izposodite kolo iz sistema BicikeLJ – namestite aplikacijo in sledite navodilom, potem pa se zapeljite proti Mestnemu muzeju Ljubljana, kjer si lahko v živo ogledate slovito leseno kolo.
Po Plečnikovi vodni osi se lahko s kolesi od Mestnega odpeljete do Muzeja za arhitekturo in oblikovanje, kjer boste med drugimi primeri sodobnega oblikovanja našli tudi kakšen model kolesa.
35.000 LET STARA ŠIVANKA
Ja, prav ste prebrali. Častitljiva leta in še vedno se dobro drži. Našli so jo pred skoraj sto leti v Potočki zijavki, jami na nadmorski višini 1675 metrov na pobočju Olševe v Kamniško-Savinjskih Alpah. Dolgo časa je veljala za najstarejšo šivanko na svetu. Služila je lahko tako za šivanje večjih kosov usnja, kot za vezenje mrež za lov. Poleg te dragocene najdbe so raziskovalci v jami kromanjonskih lovcev našli še druge premete in okostja jamskih medvedov. Starodavno šivanko si lahko ogledate v Pokrajinskem muzeju Celje.
Spretnost s šivankami in pletilkami danes v tem delu Slovenije prevzemajo predvsem solčavske žene in dekleta, pod njihovimi prsti pa nastajajo tople domače copate, jopice, nogavice in drugi volneni izdelki iz volne avtohtone jezersko-solčavske ovce.
S sodobnimi šivankami so spretni tudi uveljavljeni modni ustvarjalci, ki jih najdemo širom Slovenije, največ butičnih trgovin z njihovimi izdelki pa najdete v centru prestolnice Ljubljane.
Če vas mika, da bi tudi sami poprijeli za šivanko (oziroma sodobne pripomočke za šivanje in pletenje), se pridružite ustvarjalnim delavnicam, kjer izdelujete tekstilne izdelke. V Centru Rog vas v tekstilnem labu čakajo sodobni pripomočki, da lahko ustvarite svojo mojstrovino iz blaga.
NAJSTAREJŠA VINSKA TRTA: KRALJICA VSEH TRT
Na pročelju Hiše Najstarejše trte v osrednjem delu starega mestnega jedra v Mariboru na Lentu že več kot 450 let korenine poganja Najstarejša trta, najstarejša trta na svetu. Uvrščena je tudi v Guinessovo knjigo rekordov. V teh letih je doživela marsikaj – od turških vpadov, požarov, trtne uši do bombardiranja mesta. Da je prava »gospa« med trtami dokazuje dejstvo, da ima svoj muzej, festivale in celo svojo himno! Slovita žametovka oziroma modra kvačina povezuje prebivalce mesta in obiskovalce ob različnih dogodkih, degustacijah in drugih priložnostih. Svoje potomke ima širom Slovenije in tudi po svetu.
Hiša Najstarejše trte je trenutno zaprta zaradi prenove. V tem času je odprt POP UP hiše v kulturni četrti Minoriti.
Navdihujoče zgodbe najstarejših zakladov Slovenije
Najstarejši artefakti v slovenski kulturni zakladnici si zaslužijo, da jih raziščete do potankosti. Odkrijte se druge arheološke dragulje, ki pričajo o tem, da je bilo slovensko ozemlje poseljeno že od prazgodovine dalje.
Škofejloški pasijon: najstarejše dramsko besedilo v Evropi
Leta 1721 je kapucin in pridigar Romuald Marušič v Škofji Loki zapisal dramsko besedilo Škofjeloški pasijon. Rokopisu besedila so dodane tudi režijske opombe in ta dokument velja za najstarejše ohranjeno dramsko besedilo v Evropi. Je neprecenljiv zaklad, ki je vpisan tudi na seznam nesnovne dediščine UNESCO. A ni le besedilo tisto, ki se je ohranilo do danes. Vsakih šest let na škofjeloških ulicah in trgih to besedilo tudi dejansko oživi. V zgodovinskem spektaklu sodeluje več kot tisoč prostovoljcev. Vredno ogleda! Naslednjič leta 2027.
Se v vas skriva raziskovalna žilica Indiane Jonesa? Potem se brž lotite raziskovanja slovenskih muzejskih zbirk, kjer se skrivajo neprecenljivi zakladi ne le slovenske, ampak tudi evropske in svetovne dediščine. Doživite preteklost na svoj način.
Po sledeh arheološke dediščine
Prazgodovinske naselbine, rimski tabori, srednjeveške utrdbe – vsi pričajo o tem, da so ljudje poseljevali ali vsaj prečili slovensko ozemlje že od prazgodovine. Naša arheološka zbirka premore tudi nekaj najdb, ki so izjemne tudi v svetovnem merilu. Prebudite v sebi raziskovalni duh in se podajte po sledeh preteklosti.
Prazgodovinske naselbine, rimski tabori, srednjeveške utrdbe – vsi pričajo o tem, da so ljudje poseljevali ali vsaj prečili slovensko ozemlje že od prazgodovine. Naša arheološka zbirka premore tudi nekaj najdb, ki so izjemne tudi v svetovnem merilu. Prebudite v sebi raziskovalni duh in se podajte po sledeh preteklosti.
Vsak muzej ima svoje skrivnosti, svoje zaklade in svoje »zvezde«. To so predmeti, ki zaradi svoje izjemnosti pritegnejo največ pozornosti. Tudi v muzejih slovenskih zgodovinskih mest se skrivajo neprecenljivi zakladi zgodovinske in kulturne dediščine, med katerimi so predmeti oz. posebnosti, ob katerih se je še posebej vredno ustaviti.
Slovenija je bogata z biseri naravne in kulturne dediščine. Nekateri izmed njih predstavljajo pomemben kamenček v mozaiku svetovne dediščine človeštva in sodijo pod okrilje UNESCO. Na seznamu svetovne naravne in kulturne dediščine so se tako znašle dve naravni in tri kulturne znamenitosti. Poleg tega imamo na seznamu nesnovne kulturne dediščine še sedem posebnosti.
Muzeji so zabavni. Če vas običajni zaprašeni predmeti in zgodovinska dejstva ne ganejo preveč, boste zagotovo spremenili svoje mnenje, ko boste obiskali katerega od posebnih slovenskih muzejev.
Bodite obveščeni o počitnicah v Sloveniji, sezonski ponudbi, aktualnih prireditvah, možnostih za izlete in popotovanjih. Vnesite košček zelene Slovenije v svoj e-predal.
Obrazec vsebuje napake
Prosimo, preverite označena polja in poskusite znova.
Deli s prijatelji
Na strani, ki bi jo radi dodali med priljubljene kliknite ikono srca na levem robu strani (prva ikona v vrsti ikon).
Kliknite na ikono in vsebin se bo dodala na stran Priljubljene strani. Do strani dostopate s klikom na ikono srca na strani zgoraj desno.
Ob ponovnem oz. kasnejšem obisku strani (v istem brskalniku) bo vsebina še vedno shranjena med priljubljenimi.
Splošni pogoji določajo pogoje in način uporabe uporabe storitev Mediateke Slovenske turistične organizacije. V Mediateki so na uporabnikom na voljo visokoresolucijske fotografije in avdiovizualni posnetki slovenske turistične ponudbe, izključno za nekomercialno uporabo, kot je opredeljeno v nadaljevanju.
Splošna pravila uporabe
Za uporabo storitev Mediateke je potrebno izvesti postopek registracije. Registrirajo se lahko vse pravne osebe v Republiki Sloveniji in tujini, ne glede na statusno obliko, ki v okviru svoje dejavnosti tržijo, promovirajo in predstavljajo Slovenijo kot turistično destinacijo.
Fotografije in avdiovizualne posnetke (v nadaljevanju: gradiva) lahko brezplačno uporabljate za vse nekomercialne objave, ki pomenijo promocijo Slovenije kot turistične destinacije, v tujini in Republiki Sloveniji, v skladu s temi splošnimi pogoji uporabe.
Pravica uporabe gradiv ni prostorsko in časovno omejena (uporaba je dovoljena v Slovenij in drugih državah), razen če je pri posameznem gradivu posebej označena omejitev glede na prostor in trajanje uporabe.
Slovenska turistična organizacija si pridržuje pravico uporabniku kadarkoli preklicati pravico uporabe posameznih gradiv.
Pravic, pridobljenih na podlagi teh Splošnih pogojev, ni dovoljeno prenašati na tretje osebe.
Navajanje vira in avtorstva
Fotografije in avdiovizualne posnetke je dovoljeno uporabljati le ob dosledni navedbi avtorja / soavtorjev in vira: www.slovenia.info.
Pravice uporabe
Registrirani uporabnik mediateke na prenesenih fotografijah in avdiovizialnih posnetkih neizključno pridobi naslednje materialne avtorske pravice uporabe gradiva:
pravico reprodukcije in distribuiranja,
pravico dajanja na voljo javnosti,
pravico javnega prikazovanja,
pravico vključitve fotografij v druga avtorska dela.
Navedne pravice se nanašajo na vse oblike nekomercialnih in neodplačnih spletnih objav, tiskanih medijev, avdiovizualnih medijskih storitev in drugih komunikacijskih kanalov, ne glede na vrsto nosilcev (tiskani, digitalni), ki vključujejo:
Digitalne kataloge, e-revije, novičnike (izključno na namene brezplačne distribucije);
Objavo v tiskanih in drugih medijih, ki v prispevkih poročajo o slovenski turistični ponudbi oziroma promovirajo Slovenijo kot turistično destinacijo;
Uporabo na družbenih omrežjih v okviru organskih objav (poročanje o dogodku, sporočila za javnost (izključno neodplačne objave);
Promocijski dogodki v Republiki Sloveniji in v tujini (npr. turistični sejmi, borze, delavnice, predstavitve…), ki so izključno ali pretežno namenjni promociji Slovenije kot turistične destinacije.
Navedene oblike uporabe vključujejo izključno neodplačno obliko uporabe gradiv za namene promocije turističnih dejavnosti in storitev v Republiki Sloveniji oziroma prikazovanje Slovenije kot turistične destinacije.
Prepovedane oblike uporabe gradiv / komercialna uporaba gradiv
Uporaba gradiv v komercialne namene, kot so npr. reprodukcija na razglednicah, majicah, knjigah, magnetih, vdelava avdiovizualnih insertov v lastne promocijske materiale, vse oblike zunanjega oglaševanja (stacionarni panoji, digitalno oglaševanje ...), uporaba v oglasih, ki se ne nanašajo na promocijo Slovenije kot turistične destinacije, uporaba na spletnih mestih, ki niso namenjena predstavitvi slovenske turistične ponudbe in podobno, ni zajeta v teh splošnih pogojih uporabe in ni dovoljena.
Uporaba gradiv je striktno prepovedana na nosilcih in distribucijskih kanalih, ki se tržijo oziroma prodajajo uporabnikom (knjige, šolski učbeniki, drugo komercialno založništvo, koledarji, razglednice, blago široke potrošnje (oblačila in izdelki za uporabo), oglaševanje neturističnih produktov in storitev, reprodukcija gradiv na vozilih ipd.)
Uporaba avdiovizualnega gradiva je dovoljena zgolj in le v nespremenjeni obliki, ki je na voljo v Mediateki. Predelave, priredbe, izrezi, vdelave in uporabe posameznih kadrov v lastnih, tudi promocijskih avdiovizualnih delih, niso dovoljene.
Kršitve pogojev uporabe
Kakršnakoli kršitev materialnih in/ali moralnih avtorskih pravic avtorjev fotografij ali avdiovizualnega posnetka je kazniva in ima lahko za posledico materialno in odškodninsko odgovornost uporabnika.
Kršitelj avtorskih pravic na gradivu je dolžan Slovenski turistični organizaciji povrniti vso škodo, ki bi ji nastala iz naslova kršitve pravic.
Slovenska turistična organizacija ne odgovarja za uporabo fotografij in video posnetkov, ki je v nasprotju s temi pravili. Za vsebino in način uporabe je v celoti odgovoren uporabnik gradiva.
Splošne določbe
Ti Splošni pogoji uporaber Mediateke se uporabljajo za vse primere uporabe gradiva, razen če se Slovenska turistična organizacija in uporabnik za posamezen primer uporabe gradiva vnaprej pisno dogovorita za posebne pogoje uporabe gradiva.
Splošni pogoji se občasno spreminjajo in dopolnjujejo. Za uporabo gradiva se uporablja veljavna različica splošnih pogojev v času objave gradiva s strani uporabnika.
V kolikor se uporabnik ne strinja s spremembami teh splošnih pogojev, mora takoj prenehati z uporabo gradiva in ga odstraniti iz vseh medijev in drugih komunikacijskih kanalov.
Alma je virtualna turistična popotnica, ki temelji na tehnologiji ChatGPT, in vam pomaga pri iskanju informacij in navdiha za vaš naslednji obisk Slovenije. Je polna idej za izjemna doživetja, dobro pozna slovenske destinacije in raznolike aktivnosti, ki vas še posebej zanimajo, zato vam lahko ponudi personalizirane vsebine in navdihujoče zgodbe, ki so na voljo na uradnem turističnem portalu slovenia.info.
Našo virtualno svetovalko je navdihnila neustrašna svetovna popotnica Alma M. Karlin, zato smo ji nadeli ime ALMA.
Za optimalno izkušnjo predlagamo, da se z Almo pogovarjate kot s pravim sogovornikom, pri tem pa omenite destinacijo, ki vas zanima, aktivnosti, ki jih želite doživeti, in kdaj želite obiskati Slovenijo.
Vse informacije, ki jih Alma podaja, so informativne narave in lahko vsebujejo omejitve in napake.
Rešitev temelji na tehnologiji ChatGPT, ki je last družbe OpenAI, in programerskimi nadgradnjami našega partnerja, družbe Creatim d.o.o.. Vsebina pogovorov se hrani 30 dni. Dostop do vsebine pogovorov je omejen na pooblaščene osebe v Slovenski turistični organizaciji in družbi Creatim d.o.o, ki lahko te vsebine obdelujejo zgolj za namen uporabniške podpore, optimizacije, statistične analize in nadaljnjega razvoja storitve Alma. Za potrebe oblikovanja Alminih odgovorov se uporabniške poizvedbe posredujejo strežnikom družbe OpenAI, ki se nahajajo izven EU. Posredovani podatki se pred prenosom in pri zapisu na strežnike OpenAI kriptirajo. Družba OpenAI pri obdelavi podatkov jamči skladnost s standardi GDPR in najboljšimi svetovnimi praksami glede varovanja podatkov. Prosimo vas, da v okno za klepet ne vnašate vaših osebnih podatkov (ime, priimek, e-pošta, telefonska številka,…).
Ste že spoznali Almo?
Alma je virtualna turistična popotnica, ki temelji na tehnologiji ChatGPT, in vam pomaga pri iskanju informacij in navdiha za vaš naslednji obisk Slovenije.
Vprašate jo lahko karkoli vas zanima o destinacijah po Sloveniji.
Dovoljujem, da Slovenska turistična organizacija uporablja piškotke, ki omogočajo prikaz vsebin (npr.: zvočnih posnetkov, video posnetkov, slik) iz drugih spletnih virov (YouTube, Spotify, …) in si zapomnijo mojo izbiro jezika na spletnem mestu www.slovenia.info. Potrjujem tudi, da sem seznanjen s svojimi pravicami v zvezi s posredovanimi osebnimi podatki.
Upravljalec osebnih podatkov:
Slovenska turistična organizacija, Dimičeva ulica 13, Ljubljana
tel: +386 1 5898 550
e-pošta: info@slovenia.info
Dovoljujem, da Slovenska turistična organizacija beleži in hrani anonimizirane podatke o moji aktivnosti na spletni strani, ki jih uporablja za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje obiskovalcev portala v prihodnje. Potrjujem tudi, da sem seznanjen s svojimi pravicami v zvezi s posredovanimi osebnimi podatki.
Upravljalec osebnih podatkov:
Slovenska turistična organizacija, Dimičeva ulica 13, Ljubljana
tel: +386 1 5898 550
e-pošta: info@slovenia.info
Dovoljujem, da Slovenska turistična organizacija beleži moje aktivnosti na spletni strani o obisku posameznih vsebin z namenom priprav in prikaza bolj kakovostne in zame zanimive vsebine.
Ker se Slovenska turistična organizacija trudi na spletni strani prikazovati kakovostno in zame zanimivo vsebino, želi meriti odzive na prikazana obvestila in vsebino, slediti uporabniškim aktivnostim na spletni strani in ustvarjati profile uporabnikov za ciljano nagovarjanje, zato osebne podatke avtomatsko obdela, analizira ter ocenjuje zainteresiranost uporabnikov za prikaz in pošiljanje obvestil. Potrjujem tudi, da sem seznanjen s svojimi pravicami v zvezi s posredovanimi osebnimi podatki.
Upravljalec osebnih podatkov:
Slovenska turistična organizacija, Dimičeva ulica 13, Ljubljana
tel: +386 1 5898 550
e-pošta: info@slovenia.info
Dovoljujem, da Slovenska turistična organizacija beleži in hrani informacije o mojih interesih, prikazih in klikih oglasnih vsebin z namenom posredovanja posebnih aktualnih, čimbolj kakovostnih in za prejemnike ciljanih oglasnih vsebin ter informacije o merjenju učinkovitosti oglaševalskih akcij ter za namen omejevanja ponavljanja oglasov. Te nastavitve veljajo za oglase, ki jih Slovenska turistična organizacija prikaže preko oglaševanja na družbenih platformah (npr.: Meta, LinkedIn,…), mednarodnih iskalnikih (npr.: Google,…), pa tudi preko spletnih aplikacij in aktivnosti, ki direktno nagovarjajo uporabnika. Tovrstni piškotki lahko omogočajo sledenje mojim akcijam na spletu. Potrjujem tudi, da sem seznanjen s svojimi pravicami v zvezi s posredovanimi osebnimi podatki.
Upravljalec osebnih podatkov:
Slovenska turistična organizacija, Dimičeva ulica 13, Ljubljana
tel: +386 1 5898 550
e-pošta: info@slovenia.info