Da je bilo območje današnje Slovenije poseljeno že pred več tisoč leti, pričajo številne arheološke najdbe in dragoceni predmeti iz prazgodovine. Med njimi se skrivajo zakladi, ki so najstarejši tudi v svetovnem merilu. Najstarejše glasbilo, šivanka, leseno kolo z osjo – le v Sloveniji si lahko ogledate te dragocene najdbe, ki so pomembno vplivale na tehnični razvoj modernega človeka in njegovo duhovnost. Tu raste tudi najstarejša vinska trta na svetu. In vsi ti stari zakladi so navdih za nove rodove.
V arheološkem nahajališče Divje babe v bližini Cerknega so raziskovalci našli 60.000 let staro piščal, ki je dragocenost svetovnega pomena. Neandertalčeva piščal, izdelana iz kosti mladega jamskega medveda, velja za najstarejše glasbilo na svetu. Ogledate si jo lahko v Narodnem muzeju Slovenije, življenje njenih starodavnih lastnikov pa spoznate v digitalizirani jami Divje babe. Pridružite se vodenemu doživetju po skrivnostnih neandertalčevih poteh in spoznajte življenje v jami in okolico nekoč in danes.
Starodavna piščal je navdihnila tudi sodobne umetnike, kot sta denimo slovenski multiinstrumentalist Boštjan Gombač in slovensko-makedonski trobentač Ljuben Dimkaroski, ki sta zaigrala na repliko slovite piščali.
Najstarejše glasbilo na svetu je navdihnilo tudi različne festivale v Cerknem. S tridesetletno tradicijo se lahko pohvali festival Jazz Cerkno, festival alternativne umetnosti in aktivizma žensk Deuje Babe pa se »razdivja« v začetku marca ob 8. marcu, mednarodnem dnevu žensk.
Pred dobrimi 5.000 leti so območje današnjega Ljubljanskega barja poselili prvi prebivalci, ki jim zaradi značilnih bivališč na kolih imenujemo koliščarji. Njihova zapuščina je res izjemna in je uvrščena tudi na Unescov seznam svetovne kulturne dediščine. A najbolj dragocena najdba z Barja je edinstveno leseno kolo z osjo, staro okoli 5.200 let, ki velja za najstarejše tovrstno kolo na svetu.
Zavrtite kolo časa več kot 5.000 let nazaj in se za trenutek vrnite v čas koliščarjev na Ljubljanskem barju. V Hiši Morostig dobite vpogled v koliščarska naselja v okolici Alp, ki so vpisana na seznam Unescove svetovne dediščine, v različna obdobja raziskovanja Ljubljanskega barja in njegovo biotsko raznolikost. Na tematski poti spoznate pester barjanski ekosistem, pot pa se zaključi pri rekonstrukciji kolišča, ki ga sestavlja pet kolib in drevak.
VečZavrtite kolo časa več kot 5.000 let nazaj in se za trenutek vrnite v čas koliščarjev na Ljubljanskem barju. V Hiši Morostig dobite vpogled v koliščarska naselja v okolici Alp, ki so vpisana na seznam Unescove svetovne dediščine, v različna obdobja raziskovanja Ljubljanskega barja in njegovo biotsko raznolikost. Na tematski poti spoznate pester barjanski ekosistem, pot pa se zaključi pri rekonstrukciji kolišča, ki ga sestavlja pet kolib in drevak.
VečNajdeno kolo je bilo del enoosnega dvokolesnega voza, ki sta ga praviloma vlekli dve živali, najverjetneje govedo. Z njimi so nekoč premagovali več tisočkilometrske razdalje. Danes po Barju in okolici potujemo drugače. Kolo nam služi za rekreacijo. V zaledju Ljubljanskega barja najdete razvejane kolesarske poti. Je pa tudi priročen in trajnosten »sopotnik« pri raziskovanju bližnje Ljubljane.
V slovenski prestolnici si lahko na različnih točkah izposodite kolo iz sistema BicikeLJ – namestite aplikacijo in sledite navodilom, potem pa se zapeljite proti Mestnemu muzeju Ljubljana, kjer si lahko v živo ogledate slovito leseno kolo.
Po Plečnikovi vodni osi se lahko s kolesi od Mestnega odpeljete do Muzeja za arhitekturo in oblikovanje, kjer boste med drugimi primeri sodobnega oblikovanja našli tudi kakšen model kolesa.
Ja, prav ste prebrali. Častitljiva leta in še vedno se dobro drži. Našli so jo pred skoraj sto leti v Potočki zijavki, jami na nadmorski višini 1675 metrov na pobočju Olševe v Kamniško-Savinjskih Alpah. Dolgo časa je veljala za najstarejšo šivanko na svetu. Služila je lahko tako za šivanje večjih kosov usnja, kot za vezenje mrež za lov. Poleg te dragocene najdbe so raziskovalci v jami kromanjonskih lovcev našli še druge premete in okostja jamskih medvedov. Starodavno šivanko si lahko ogledate v Pokrajinskem muzeju Celje.
Spretnost s šivankami in pletilkami danes v tem delu Slovenije prevzemajo predvsem solčavske žene in dekleta, pod njihovimi prsti pa nastajajo tople domače copate, jopice, nogavice in drugi volneni izdelki iz volne avtohtone jezersko-solčavske ovce.
S sodobnimi šivankami so spretni tudi uveljavljeni modni ustvarjalci, ki jih najdemo širom Slovenije, največ butičnih trgovin z njihovimi izdelki pa najdete v centru prestolnice Ljubljane.
Če vas mika, da bi tudi sami poprijeli za šivanko (oziroma sodobne pripomočke za šivanje in pletenje), se pridružite ustvarjalnim delavnicam, kjer izdelujete tekstilne izdelke. V Centru Rog vas v tekstilnem labu čakajo sodobni pripomočki, da lahko ustvarite svojo mojstrovino iz blaga.
Na pročelju Hiše Najstarejše trte v osrednjem delu starega mestnega jedra v Mariboru na Lentu že več kot 450 let korenine poganja Najstarejša trta, najstarejša trta na svetu. Uvrščena je tudi v Guinessovo knjigo rekordov. V teh letih je doživela marsikaj – od turških vpadov, požarov, trtne uši do bombardiranja mesta. Da je prava »gospa« med trtami dokazuje dejstvo, da ima svoj muzej, festivale in celo svojo himno! Slovita žametovka oziroma modra kvačina povezuje prebivalce mesta in obiskovalce ob različnih dogodkih, degustacijah in drugih priložnostih. Svoje potomke ima širom Slovenije in tudi po svetu.
Hiša Najstarejše trte je trenutno zaprta zaradi prenove. V tem času je odprt POP UP hiše v kulturni četrti Minoriti.
Najstarejši artefakti v slovenski kulturni zakladnici si zaslužijo, da jih raziščete do potankosti. Odkrijte se druge arheološke dragulje, ki pričajo o tem, da je bilo slovensko ozemlje poseljeno že od prazgodovine dalje.
Leta 1721 je kapucin in pridigar Romuald Marušič v Škofji Loki zapisal dramsko besedilo Škofjeloški pasijon. Rokopisu besedila so dodane tudi režijske opombe in ta dokument velja za najstarejše ohranjeno dramsko besedilo v Evropi. Je neprecenljiv zaklad, ki je vpisan tudi na seznam nesnovne dediščine UNESCO. A ni le besedilo tisto, ki se je ohranilo do danes. Vsakih šest let na škofjeloških ulicah in trgih to besedilo tudi dejansko oživi. V zgodovinskem spektaklu sodeluje več kot tisoč prostovoljcev. Vredno ogleda! Naslednjič leta 2027.
Se v vas skriva raziskovalna žilica Indiane Jonesa? Potem se brž lotite raziskovanja slovenskih muzejskih zbirk, kjer se skrivajo neprecenljivi zakladi ne le slovenske, ampak tudi evropske in svetovne dediščine. Doživite preteklost na svoj način.
Prazgodovinske naselbine, rimski tabori, srednjeveške utrdbe – vsi pričajo o tem, da so ljudje poseljevali ali vsaj prečili slovensko ozemlje že od prazgodovine. Naša arheološka zbirka premore tudi nekaj najdb, ki so izjemne tudi v svetovnem merilu. Prebudite v sebi raziskovalni duh in se podajte po sledeh preteklosti.
VečPrazgodovinske naselbine, rimski tabori, srednjeveške utrdbe – vsi pričajo o tem, da so ljudje poseljevali ali vsaj prečili slovensko ozemlje že od prazgodovine. Naša arheološka zbirka premore tudi nekaj najdb, ki so izjemne tudi v svetovnem merilu. Prebudite v sebi raziskovalni duh in se podajte po sledeh preteklosti.
VečVsak muzej ima svoje skrivnosti, svoje zaklade in svoje »zvezde«. To so predmeti, ki zaradi svoje izjemnosti pritegnejo največ pozornosti. Tudi v muzejih slovenskih zgodovinskih mest se skrivajo neprecenljivi zakladi zgodovinske in kulturne dediščine, med katerimi so predmeti oz. posebnosti, ob katerih se je še posebej vredno ustaviti.
VečSlovenija je bogata z biseri naravne in kulturne dediščine. Nekateri izmed njih predstavljajo pomemben kamenček v mozaiku svetovne dediščine človeštva in sodijo pod okrilje UNESCO. Na seznamu svetovne naravne in kulturne dediščine so se tako znašle dve naravni in tri kulturne znamenitosti. Poleg tega imamo na seznamu nesnovne kulturne dediščine še sedem posebnosti.
VečMuzeji so zabavni. Če vas običajni zaprašeni predmeti in zgodovinska dejstva ne ganejo preveč, boste zagotovo spremenili svoje mnenje, ko boste obiskali katerega od posebnih slovenskih muzejev.
VečSlovenija je raznolika dežela in takšni so tudi njeni največji naravni in kulturni zakladi. Odkrijte še druge lepote in zanimivosti zelene dežele.
Muzeji in galerije v Sloveniji – zakladnica umetnosti od pradavnine do danes.
Podobe Slovenije, ki bodo pustile globok vtis na vas.
Spoznajte mojstrovine največjega slovenskega arhitekta Jožeta Plečnika!
Slovenija je prepredena z gradovi, dvorci in trdnjavami.
Slovenija je bila v letu 2023 častna gostja slovitega knjižnega sejma v Frankfurtu. Spoznajte zgodbe slovenske literature.
Spoznajte nekaj biserov slovenske sakralne dediščine na najbolj doživet način.
Nastavitve zasebnosti