Skorajda je ni vasice niti hribčka v Sloveniji brez cerkve, ki so pomemben del slovenske kulturne krajine. Za skoraj vsakim ovinkom naletite na kapelico ali versko znamenje. Za samostanskimi zidovi se skrivajo številne osupljive zgodbe, ki so marsikje danes prerasle v doživetja. Ste vedeli, da so bili med prvimi obiskovalci na slovenskih tleh romarji? Še danes jih k nam privabljajo priljubljena romarska središča in poti.
Skupno je v Sloveniji več kot 6.000 sakralnih enot, od tega več kot 2.900 cerkva. Vse to Slovenijo uvršča med države z najgostejšimi mrežami sakralnih objektov. Vsi ti objekti pa nimajo le verskega značaja, ampak so bogate zakladnice zgodovine, umetnosti in kulturne dediščine.
Prve zgodnjekrščanske cerkve so na slovenskih tleh zrasle v pozni antiki. Med najlepše primere ostankov tovrstnih objektov najdete v Ljubljani, na Ajdovskem gradcu blizu Sevnice ali Tonovcovem gradu pri Kobaridu.
Slovensko ozemlje so prvotno poseljevala poganska slovanska plemena. Načrtno pokristjanjevanje se je začelo v 8. stoletju, kar je med drugim epsko opisal največji slovenski pesnik France Prešeren v svojem Krstu pri Savici. Velik pretres je kasneje, v 16. stoletju, povzročilo protestantsko gibanje, ki je dalo prvo knjigo v slovenščini.
Slovenija se ponaša z bogato tradicijo romanj, kjer se vera, narava in gostoljubje lokalnega prebivalstva prepletejo v edinstveno izkušnjo. Verniki v številnih romarskih središčih iščejo mir, duhovno rast in medsebojno povezanost, najpogosteje pa obiščejo tista, posvečena Devici Mariji, ki jo slovenski verniki še posebej globoko častijo.
Bazilika v bližini Radovljice je največje slovensko romarsko središče. Znamenita oltarna podoba Marije z Jezusom je eden od simbolov čaščenja božje matere na Slovenskem. Slikar Leopold Layer jo je ustvaril na začetku 19. stoletja v ječi. Po verovanju naj bi ga Marija rešila iz ravno zaradi te slike. Na začetku 20. stoletja je bila na mestu obstoječega sakralnega objekta zgrajena bazilika, posvečena Mariji. Ker naj bi molitev k Materi Božji vodila do mnogih čudežnih ozdravitev, je priljubljenost bazilike izjemna, letno jo obišče okrog 400.000 ljudi.
Obiščite nacionalno romarsko svetišče na Brezjah
Bazilika Marije Zavetnice na Ptujski gori velja za eno najlepših gotskih cerkva na Slovenskem, gotski biser, ki pomembno romarsko središče. Ni veliko božjepotnih cerkva v Evropi, v katerih bi Marija tako na široko razprostirala svoj milostni plašč, hkrati pa kraljevala tako veličastnemu svetišču. Ptujsko goro poleg romarjev jo radi obiščejo tudi pohodniki, saj s svojo lego visoko nad rodovitnim Dravskim poljem ponuja čudovite razglede. Kraj je znan tudi po drugih starodavnih znamenitostih.
Nad reko Sočo in Solkanom se strmo dviga romarska božja pot na Sveto Goro, od koder se romarju odpre slikovit pogled na Julijske Alpe, Trnovski gozd, Kras, vinorodna Brda, Dolomite in celo Jadransko morje. Sveta Gora je z veličastno baziliko, frančiškanskim samostanom in gostilno s 400 – letno tradicijo pravi biser med evropskimi romarskimi svetišči. V svojem drobovju skriva tudi podzemni predor iz časa prve svetovne vojne, v katerega lahko vstopite v bližini X. postaje križevega pota.
Razširite obzorja na Sveti Gori
V zelenem osrčju Dolenjske se na hribu Zaplaz dviga mogočna cerkev Marije Pomočnice, ki je osrednje romarsko središče v novomeški škofiji. Po ljudskem verovanju naj bi se tu zgodili številni čudeži. Sloves te božje poti je tako velik, da so ji dolgo časa pravili dolenjske Brezje. Današnja cerkev je zrasla na začetku 20. stoletja na mestu stare in je zanimiva tudi v arhitekturnem smislu. Gozdnata okolica poskrbi za spokojno kuliso globoke molitve in razmisleka.
Obiščite Cerkev Marije Pomočnice na Dolenjskem
Baročni biser Štajerske, kjer bogato okrašen oltar in čudovite freske pričajo o čaščenju Svete Marije. V baročno razpoloženje se sijajno vključuje tudi kiparska oprema s kar petimi oltarji, spovednicami in orgelsko omaro. Sončna pobočja med vinogradi obljubljajo užitek v lokalnih dobrotah ter pristen stik z naravo. Sladka Gora združuje umetniško dediščino z duhovno toplino in slikovito okolico.
Odkrijte cerkev na Sladki gori
Najstarejši še delujoči samostan v Sloveniji privlači romarje in ljubitelje zgodovine. Mogočne zgradbe skrivajo dragocene rokopise in umetnine, medtem ko klavzura diha s tihim ritmom molitve. Stična je kraj duhovne kontemplacije, kjer preteklost in sedanjost sobivata v edinstveni harmoniji, poseben čar pa ima tudi za mlade, ki se vsako leto množično udeležijo festivala katoliške mladine Stična mladih.
Po sledeh samostanske dediščine v Stični
Triladijska bazilika Marije Lurške v neoromanskem slogu se uvršča med najlepše in največje sakralne objekte na Slovenskem. V začetku dvajsetega stoletja so pri gradnji cerkve z dvema zvonikoma z lastnimi prispevki sodelovali mnogi Slovenci iz vseh koncev domovine in tujine. Cerkev je dobila naziv slovenski Lurd, kamor verniki, romarji in turisti še danes prihajajo po tolažbo in navdih.
Skozi bujne gozdove južne Ljubljane pot vodi do Kureščka, razglednega hriba, kjer stoji cerkev Kraljice miru. Tišina in domnevna prikazovanja Marije napolnijo srca romarjev z upanjem, razgled na okoliške hribe pa še poudari občutek svobode. Kurešček je zatočišče, ki združuje duhovnost in naravno lepoto.
Priljubljena Jakobova pot, ki romarje vodi vse do španskega romarskega središča Santiago de Compostelo, ima svoje veje tudi v Sloveniji. Šentjakobska pot vas od Slovenske vasi preko Dolenjske in Krasa pripelje vse do Trsta. Lahko se odločite za Prekmursko Štajersko pot, ki gre od Kobilja vse do Kamnika. Tretja, gorenjska ali višarska pot pa vam odkriva lepote narave in kulturne dediščine od Ljubljane do Rateč in naprej do Trbiža. Pot je priljubljena tudi za tiste, ki si želijo le malce odklopa in poglobitve vase.
Vsaka od slovenskih cerkva ima svojo zgodbo in svoje skrivnosti. Nekatere pa so še posebej vredne obiska, bodisi zaradi samega nastanka, impresivnih poslikav ali legend, ki jih spremljajo. Oglejte si nekaj najbolj obiskanih in prepoznavnih cerkva na Slovenskem.
Na Blejskem otoku je bilo nekdaj svetišče slovanske boginje Žive, v času pokristjanjevanja pa je na tem mestu najprej stala kapela, kasneje pa so zgradili še cerkev. V 15. stoletju so na Bled začeli prihajati prvi romarji. Cerkvica je danes priljubljena zaradi zvončka želja – če nanj pozvonite in si nekaj zaželite, se vam morda želja izpolni. Do cerkve vodi 99 stopnic, ki imajo simboličen pomen predvsem za mladoporočence. S cerkvijo je povezana tudi legenda o potopljenem zvonu, ki jo lahko na Bledu doživite vsako leto na božični dan.
Spoznajte zgodbe cerkve na Blejskem otoku
Zaradi visokega kamnitega obzidja in stražarskih stolpov boste mislili, da greste v trdnjavo. Kamnito zaščito cerkvice iz 13. stoletja so zgradili zaradi napadov Turkov in uskokov, sicer pa je to prava mala zakladnica srednjeveškega stenskega slikarstva. Med napisi v glagolici in različnimi podobami izstopa Mrtvaški ples z močnim sporočilom družbene enakosti. Sedemmetrska freska iz leta 1490 govori o tem, da smo ob smrti vsi enaki. Cerkev v Hrastovljah je uvrščena na seznam svetovne kulturne dediščine.
Oglejte si fresko Mrtvaški ples v Hrastovljah
Sredi prekmurskih ravnic se vam bo zdelo, da ste uzrli svetilnik, ki ima nekaj opraviti s Panonskim morjem, ki se je tu razlivalo pred milijoni let. Znameniti arhitekt Jože Plečnik je leta 1924 začel v Bogojini graditi svojevrstno cerkev z dominantnim valjastim stolpom. Vsekakor se morate povzpeti nanj in z višine podoživeti ravno pokrajino. Ne spreglejte notranjosti cerkve, ki preseneča z lesenim stropom, s katerega visijo izdelki prekmurskih lončarjev.
Oglejte si Plečnikovo mojstrovino v Pomurju
Visoko nad dolino Soče stoji impresivna cerkev, ki vam bo dala misliti. Posvečena je padlim avstro-ogrskim vojakom bojišča soške fronte ter je eden najlepših in hkrati najbolj pretresljivih spomenikov iz časa 1. svetovne vojne na slovenskih tleh. Cerkev nosi Znak Evropske dediščine. Poleg izjemne secesijske arhitekture in razkošnega razgleda je posebna tudi njena sporočilnost – je simbol poziva k spravi med narodi. Cerkev je ena od točk na Poti miru.
Vzemite si čas za razmislek ob cerkvi v Javorci
Cerkvica skupaj z Bohinjskem jezerom predstavlja najbolj prepoznavno veduto Bohinja. Najdete jo celo v občinskem grbu. Njena posebnost je prepletanje različnih zgodovinskih slogov, ljudsko domišljijo pa burijo tudi freske angelov z zobmi in golšami ter belih hudičev, ki jih najdete v notranjosti cerkve. Dragocena najdba je lesena glava Janeza Krstnika, ki je ena redkih primerov v Evropi. Z ločenega baročnega zvonika lahko občudujete razgled na jezero in okoliške gore.
Odkrivajte skrivnosti cerkve ob Bohinjskem jezeru
Stolnica v Ljubljani skriva baročno notranjost z bogatim okrasjem in izjemnim primerkom iluzionističnega stropnega slikarstva. Občutek živosti figur je tako močan, da ste prepričani, da nad sabo vidite lebdeče figure. Stolnico so zgradili med letoma 1701 in 1706, pri tem so sodelovali različni mednarodno uveljavljeni mojstri, kot sta Andrea Pozza in Francesco Robba. Ima obliko latinskega križa in velja za enega najpomembnejših baročnih spomenikov v Sloveniji.
Vstopite v sakralno galerijo umetnosti
Poleg ljubljanske se stolne cerkve nahajajo tudi v drugih slovenskih mestih. Spoznajte njihove skrivnosti in zanimivosti.
Preskoči vrtiljakAli veste, katera cerkev je največja? Katero je najvišje svetišče? Kje najdete edino cerkev v jami? Tu je nekaj zanimivih dejstev o slovenskih cerkvah in drugih sakralnih objektih.
Največja cerkev je cerkev sv. Mohorja in Fortunata v Gornjem Gradu.
Najdaljša cerkev je bazilika Žalostne Matere Božje v Stični. Dolga je 60 metrov.
Najvišja cerkev je cerkev sv. Jožefa, Ljubljana. Visoka je 69 metrov in je 8. najvišja zgradba v prestolnici.
Najvišje ležeča cerkev je cerkev sv. Uršule na Uršlji gori (1696 m).
Najvišje ležeče svetišče je kapela Marije Snežne na Kredarici (2511 m).
Najstarejša ohranjena zgradba v Sloveniji je kapela svetega Jurija na Svetih Gorah v vasi Zagaj, iz 9. ali 10. stoletja.
Največje arkadno dvorišče (tudi izmed grajskih stavb) ima Cistercijanski samostan Kostanjevica na Krki.
Edina cerkev v jami je v Socerbu, Koper.
Slovenija ima številne tako še delujoče kot opuščene samostane. Nekateri od njih dobivajo novo vsebino – so prostori umetnosti, koncertna prizorišča in centri kulturnega dogajanja. Ponekod lahko dobite zelišča in čajne mešanice, vino in žganje ter celo čokolado. Spoznajte nekaj najbolj impresivnih samostanov in kartuzij na Slovenskem.
Nekdanji samostan »belih menihov« v bližini Slovenskih konjic velja za najstarejšo kartuzijo v Srednji Evropi in je edinstven primer zgodnjega kartuzijanskega stavbarstva. Najbolj impresivno podobo dajejo ostanki nekdanje cerkve sv. Janeza Krstnika. Skrivnostno in romantično okolje je danes priljubljen prostor za poroke, pa tudi za poletne koncertne dogodke. Po ogledu zavijte še v bližnji Gastuž, najstarejšo gostilno na Slovenskem, ki v svoji zbirki hrani srednjeveške kuharske recepte.
Ste vedeli, da kartuzijani živijo v klavzuri? To pomeni popolno odmaknjenost od sveta, v svojega pa spustijo le redke. Kljub temu je sprehod okrog obzidja samostana, ustanovljenega leta 1403, posebno doživetje. Lahko si ogledate notranjost gotske cerkve, s kančkom sreče boste mogoče zaslišali gregorijansko petje menihov v latinščini. Za domov pa obvezno kupite njihovo viljamovko – njena posebnost je v tem, da hruška raste v steklenici.
Skozi zgodovino je simpatični sivkasto-beli objekt izmenjaval funkciji gradu in samostana. Danes so v njem patri minoriti, ki skrbijo za nekaj stoletij stare prostore lekarne in zeliščni vrt, iz katerega za obiskovalce izdelujejo različne naravne zdravilne izdelke. Ne spreglejte cerkve Marijinega vnebovzetja z mogočnim baročnim, trinadstropnim pozlačenim oltarjem v črni barvi.
Ob pogledu na nekdanji cistercijanski samostan v Kostanjevici na Krki boste morda dobili občutek, da vstopate v kakšen srednjeveški dvorec. Stavbo iz 13. stoletja krasijo najobsežnejše arkade izmed vseh stavb v Sloveniji, arkadno dvorišče pa je tudi eno največjih v Evropi. Danes ima v samostanski stavbi svoje prostore Galerija Božidar Jakac, v okolici stavbe pa so na ogled skulpture Forma Vive.
Vstopite v Galerijo Božidar Jakac
Na razglednem griču Kostanjevica nad Novo Gorico stoji frančiškanski samostan s karmeličanskimi koreninami. Posebnost samostana je grobnica Burbonov, v kateri so pokopani zadnji člani te francoske kraljeve rodbine, vključno s kraljem Karlom X. Samostanska knjižnica, poimenovana po patru in jezikoslovcu Stanislavu Škrabcu, hrani več kot 10.000 knjig. Nekdanji samostanski vrt pa krasi ena največjih zbirk vrtnic burbonk na svetu.
Na Ptuju, najstarejšem slovenskem mestu, najdete kar dva samostana, ki danes živita vsak svojo zgodbo.
Minoritski samostan na Ptuju je kljub svoji burni preteklosti ohranil svoj šarm iz preteklosti. Njegova posebnost je knjižnica s 5000 let starimi knjigami. Tu se nahaja tudi najstarejša vinska klet na Slovenskem. Arkadno dvorišče je priljubljeno prizorišče različnih poletnih dogodkov.
Doživite ptujski minoristki samostan
Ptujski dominikanski samostan je izjemen biser stavbarstva, kjer se prepletata predvsem gotika in barok. Prostori samostana so danes prizorišče kulturnega dogajanja in kongresne dejavnosti. Poseben čar ima tudi samostanski park, ki ponuja razgled na reko Dravo.
Marsikateri nekdanji samostan danes živi drugačno življenje. Bodisi kot umetniška galerija, prostor za kulturne dogodke ali kot vinoteka. So pa tudi še delujoči samostani, ki kljub svojemu običajnemu toku deloma odprejo vrata obiskovalcem in jim odkrijejo nekatere svoje skrivnosti. Prepustite se in spoznajte, da cerkve in samostani niso dolgočasni, ampak varujejo neprecenljive zaklade kulturne dediščine, zgodovine in umetnosti.
Samostanske knjižnice so bile nekdaj pomemben prostor za ohranjanje dragocenih del literarne zgodovine. Čeprav se vsi literarni zakladi niso ohranili od danes, je v nekaterih samostanskih knjižnicah po Sloveniji še vedno moč najti nekatere izjemne primerke. Vse niso odprte za javnost, nekatere pa ob predhodni najavi odprejo svoja vrata obiskovalcem.
Preskoči vrtiljakŠkofjeloški pasijon, Unescov dragulj slovenske dramatike
Leta 1721 je pater Romuald Marušič ustvaril pasijonsko igro, ki velja za najstarejše dramsko besedilo v slovenskem jeziku. Besedilo z režijskimi opombami je neprecenljiv dragulj evropske in svetovne dramatike, ki je našel svoje mesto tudi na Unescovem seznamu nesnovne kulturne dediščine. Škofjeloški pasijon vsakih šest let v velikonočnem času oživi na ulicah Škofje Loke, pri uprizoritvi pa sodeluje več kot 1000 prostovoljcev. Naslednja uprizoritev bo med 21. marcem in 12. aprilom 2026.
Ob odkrivanju cerkva spoznavajte številne zanimive destinacije po vsej Sloveniji in njihovo pestro turistično ponudbo. Obiščite tudi različne kulturne dogodke.
Preskoči vrtiljak
Nastavitve zasebnosti