Skorajda je ni vasice niti hribčka v Sloveniji brez cerkve, prav tako so po njej posejani številni samostani in kapelice. Za pristnost doživetij morate poromati k Mariji Pomagaj na Brezje, pozvoniti na zvon želja na Blejskem otoku in poskusiti viljamovko iz samostana Pleterje.
Na Slovenskem so zgodnjekrščanske cerkve nastajale v pozni antiki, njihove ostanke si lahko ogledate v Ljubljani, na Ajdovskem gradcu blizu Sevnice ali Tonovcovem gradu pri Kobaridu. Načrtno pokristjanjevanje se je začelo v 8. stoletju, velik pretres je povzročilo protestantsko gibanje, ki je dalo prvo knjigo v slovenščini. Danes lahko zgodovino slovenskega verstva, stavbarstva in umetnosti raziskujete v približno 3000 sakralnih objektih.
Odkrijte, zakaj velja ta bazilika na Ptujski Gori za najlepši slovenski gotski spomenik in eno najbolj priljubljenih romarskih svetišč. V mogočnem triladijskem prostoru, ki je nastal na prelomu 14. v 15. stoletje, boste občudovali izjemne kipe in cerkveno opremo. Njegovo središče je glavni oltar z milostnim reliefom Marije Zavetnice s plaščem. Relief je nastal okrog leta 1410, na njem pa je upodobljenih 82 oseb. To je edinstven skupinski portret posameznikov, ki so živeli pred šesto leti.
Znamenita oltarna podoba Marije z Jezusom je eden od simbolov čaščenja božje matere na Slovenskem. Slikar Leopold Layer jo je ustvaril na začetku 19. stoletja v ječi, zato naj bi ga iz nje rešila Marija, ki je svojo baziliko na Brezjah dobila leta 1900 po pozidavah že obstoječega sakralnega objekta. Ker naj bi molitev k tej svetnici vodila do mnogih čudežnih ozdravitev, je priljubljenost njene bazilike izjemna, letno jo obišče okrog 400.000 ljudi.
Sredi prekmurskih ravnic se vam bo zdelo, da ste uzrli svetilnik, ki ima nekaj opraviti s Panonskim morjem, ki se je tu razlivalo pred milijoni let. Znameniti arhitekt Jože Plečnik je leta 1924 začel v Bogojini graditi svojevrstno cerkev z dominantnim valjastim stolpom. Vsekakor se morate povzpeti nanj in z višine podoživeti ravno pokrajino. Ne spreglejte notranjosti cerkve, ki preseneča z lesenim stropom, s katerega visijo izdelki prekmurskih lončarjev.
Zaradi visokega kamnitega obzidja in stražarskih stolpov boste mislili, da greste v trdnjavo. Kamnito zaščito cerkvice iz 13. stoletja so zgradili zaradi napadov Turkov in uskokov, sicer pa je to prava mala zakladnica srednjeveškega stenskega slikarstva. Med napisi v glagolici in različnimi podobami izstopa Mrtvaški ples z močnim sporočilom družbene enakosti. Sedemmetrska freska iz leta 1490 govori o tem, da smo ob smrti vsi enaki. Cerkev v Hrastovljah je uvrščena na seznam svetovne kulturne dediščine.
Stolnica v Ljubljani skriva baročno notranjost z bogatim okrasjem in izjemnim primerkom iluzionističnega stropnega slikarstva. Občutek živosti figur je tako močan, da ste prepričani, da nad sabo vidite lebdeče figure. Stolnico so zgradili med letoma 1701 in 1706, pri tem so sodelovali različni mednarodno uveljavljeni mojstri, kot sta Andrea Pozza in Francesco Robba. Ima obliko latinskega križa in velja za enega najpomembnejših baročnih spomenikov v Sloveniji.
Med najstarejša območja čaščenja na Slovenskem spadajo Svete gore, kjer se že tisoče let poklanjajo različnim bogovom. Tu so našli ostanke keltskih in rimskih svetišč ter poznorimske in zgodnjeslovanske izkopanine. Med najstarejše ohranjene krščanske objekte spada kapela sv. Jurija iz 9. ali 10. stoletja. V njej najdete napis v pismenkah, ki jih ne zna razvozlati nihče, in relief neznanega moža z dvema kroglama. Na Svetih gorah sta tudi kapela sv. Martina z romansko-gotskimi elementi in Marijina cerkev.
Najstarejšo kartuzijo v Srednji Evropi so ustanovili v 12. stoletju. Od takrat se je ohranila izjemna arhitektura, ki v evropskem merilu velja za enega glavnih spomenikov zgodnjega kartuzijanskega stavbarstva. Najmogočnejši med njimi so ostanki cerkve sv. Janeza Krstnika z gotskimi okni. Po ogledu zavijte v bližnji Gastuž, najstarejšo gostilno na Slovenskem, ki v svoji zbirki hrani srednjeveške kuharske recepte.
Ste vedeli, da kartuzijani živijo v klavzuri? To pomeni popolno odmaknjenost od sveta, v svojega pa spustijo le redke. Če ste ženska, vanj ne pridete nikoli. Kljub temu je sprehod okrog obzidja samostana, ustanovljenega leta 1403, posebno doživetje. Lahko si ogledate notranjost gotske cerkve, s kančkom sreče boste mogoče zaslišali gregorijansko petje menihov v latinščini. Za domov pa obvezno kupite njihovo viljamovko.
Skozi zgodovino je simpatični sivkasto-beli objekt izmenjaval funkciji gradu in samostana. Danes so v njem patri minoriti, ki skrbijo za nekaj stoletij stare prostore lekarne in zeliščni vrt, iz katerega za obiskovalce izdelujejo različne naravne zdravilne izdelke. Ne spreglejte cerkve Marijinega vnebovzetja z mogočnim baročnim, trinadstropnim pozlačenim oltarjem v črni barvi.
Najstarejši in še vedno delujoči samostan na Slovenskem so ustanovili leta 1132, danes pa lahko v njem občudujete arhitekturne sledi romanike in gotike ter tudi baroka. Med znamenitostmi so križni hodnik, redovna cerkev in muzej krščanstva. Cistercijani so znani po pripravi izdelkov iz zdravilnih zelišč in zdravljenju z glino, svetovali vam bodo tudi, kaj je dobro za vaše zdravje.
Ob pogledu na nekdanji cistercijanski samostan v Kostanjevici na Krki boste morda dobili občutek, da vstopate v kakšen srednjeveški dvorec. Stavbo iz 13. stoletja krasijo najobsežnejše arkade izmed vseh stavb v Sloveniji, arkadno dvorišče pa je tudi eno največjih v Evropi. Danes ima v samostanski stavbi svoje prostore Galerija Božidar Jakac, v okolici stavbe pa so na ogled skulpture Forma Vive.
Približajte za več lokacij
Odpravite se s kolesom ali peš po slovenskih gričkih in dolinah in odkrivajte številne sakralne objekte, ki vabijo s svojo bogato zgodovino.
Delite svoje fotografije in posnetke aktivnih počitnic z #ifeelslovenia.
Nastavitve zasebnosti