Arhitekturne znamenitosti
Podobo slovenskih krajev so zaznamovala različna obdobja, celo tako stara, kot je antika. Med posameznimi ustvarjalci posebej izstopata Maks Fabiani, osebni svetovalec Franca Ferdinanda, avstro-ogrskega prestolonaslednika, in sodelavec Otta Wagnerja, ter Jože Plečnik, ki je deloval na Dunaju, v Pragi in Ljubljani.
Od antičnih vil do kristalne palače
Slovenska mesta so svoj prvi urbani videz dobila že pred dvema tisočletjema s prihodom starih Rimljanov. Srednji vek je te naselbine nadgradil in preoblikoval, številne dokaze za to lahko še vedno najdete med odkrivanjem starih mestnih jeder. Tehnične inovacije so postavile ljubljanski Nebotičnik, ki je bil leta 1933 najvišja stavba v Srednji Evropi. Po drugi svetovni vojni so javni prostor preoblikovali številni moderni objekti, nova naselja in mesta, 21. stoletje pa je prineslo oblike, ki včasih nadvladajo funkcijo.
Jože Plečnik
Učenec Otta Wagnerja je na Dunaju ustvaril sv. Duha, prvo železobetonsko cerkev v Evropi, v Pragi pa je poskrbel za celovito prenovo Praškega gradu. Leta 1921 se je preselil v Ljubljano, ki jo je z urbanističnimi in arhitekturnimi posegi spremenil v sodobno prestolnico. Najpomembnejši slovenski arhitekt s svojstvenim jezikom, temelječim na klasicizmu, je ustvaril mojstrovine, kot so NUK, pokopališče Žale, Tromostovje, Ljubljanska tržnica in različne cerkve.
Maks Fabiani
Eden od genijev slovenske arhitekture je že kot študent leta 1895 pripravil urbanistični načrt za Ljubljano. Na Dunaju je bil sodelavec Otta Wagnerja, profesor na Tehnični visoki šoli in osebni svetovalec prestolonaslednika Franca Ferdinanda, tam pa je tudi ustvaril znamenite stavbe Artaria, Urania in palača Palmers. V Ljubljani se je kot arhitekt podpisal pod različne poslovno-stanovanjske stavbe in Prešernov trg s spomenikom največjemu slovenskemu pesniku. Po prvi svetovni vojni je izdelal načrte za obnovo 92 občin Goriške, Posočja in Krasa. Med njegova najbolj romantična dela spada prenova slikovitega mesteca Štanjel, njegovega gradu in vile Ferrari ter zasnova Ferrarijevega vrta, ki je edinstvena mojstrovina.
Edvard Ravnikar
Učenec Jožeta Plečnika in Le Corbusierja velja za osrednjega slovenskega arhitekta 20. stoletja. Od slavnih učiteljev je vsrkal lokalno obarvani klasicizem in brutalizem, ki ju je pomešal z vzori iz ljudske, skandinavske in japonske arhitekture. Njegovo izjemno kompleksno delo je urbanistično in arhitekturno zasnovan Trg republike v Ljubljani s stolpnicama in kulturno-kongresnim centrom Cankarjevim domom. Pripravil je načrt za Moderno galerijo, več stanovanjskih kompleksov in urbanistični načrt za novonastalo mesto Nova Gorica.
Secesija v Ljubljani
Obdobje z začetka 20. stoletja, ki je zagovarjalo odstop od klasičnih pravil ter uporabo novih oblik in pristopov, je Ljubljani zapustilo nekaj najlepših stavb. Največ jih je postavljenih v mestnem jedru, v bližini Tromostovja in Prešernovega trga. Tu vas očarata ozka, poslikana Hauptmanova hiša in imenitna Urbančeva, ki je bila prva veleblagovnica v Ljubljani. Sprehod po Miklošičevi ulici odkrije še druge bisere, kot sta Grand hotel Union in Zadružna gospodarska banka na številki 8. Ta je izjemen primerek slovenskega odgovora na pozno secesijo ter je delo Ivana in Helene Vurnik. Med iskanjem arhitekturnih biserov ne izpustite Zmajskega mostu, ki je z letnico 1901 začel nov, izjemno estetski slog.
Nebotičnik
Eno največjih arhitekturnih ikon in simbola napredka v slovenski prestolnici so zgradili leta 1933. S 70 metri je bila dolgo najvišja zgradba v Srednji Evropi. Njen avtor Vladimir Šubic je poskrbel za take tehnične inovacije, bivanjske standarde in vsebinske ideje, da je Nebotičnik veljal tudi za enega največjih arhitekturnih podvigov v Evropi in ZDA. Povzpnite se na njegova najvišja nadstropja v restavracijo, bar in na teraso, kjer vas čaka nepozaben razgled na Ljubljano in okolico.
Moderna arhitektura 1945–1970
Največji posegi v urbanizem, ki so prinesli pomembne spremembe v bivalno kulturo, so se zgodili v obdobju po drugi svetovni vojni do 70. let. Pospešena arhitekturna produkcija in urbanizacija s poudarjenim funkcionalizmom, v kateri so sodelovali arhitekti Edvard Ravnikar, Edo Mihevc, Oton Jugovec, Savin Sever, Milan Mihelič in drugi, sta med drugim dali popolnoma novi mesti Velenje in Novo Gorico.
Med številnimi objekti iz tega obdobja si oglejte stavbo slovenskega parlamenta in Gospodarsko razstavišče v Ljubljani ter železniško postajo v Mariboru. Zanimiv primerek poslovno-stanovanjskega objekta je Kozolec, ki se zgleduje po Le Corbusierjevi Unité d'habitation, kompleksa stavb pa terasasti bloki v Kosezah .
Parkiranje bi bil danes pravi podvig v garažni hiši za fičkote.
Od 90. let do 21. stoletja
Arhitekturo zadnjih desetletij so na Slovenskem zaznamovali posamezni objekti, ki vzbujajo pozornost s svojo obliko, in uveljavitev birojev mlajših generacij. Raziščite projekte biroja Sadar + Vuga, kot so Gospodarska zbornica Slovenije, stekleni prizidek Narodni galeriji, hotel Vander, nogometni stadion Stožice. Dekleva Gregorič so avtorji razgibanega naselja Perovo, Ofis nogometnega stadiona Maribor, Superform z naravo povezanega vrtca Cerkvenjak. Oglejte si Situlo, najvišjo stanovanjsko stavbo v Sloveniji, in Kristalno palačo, najvišjo poslovno stavbo. Pot po dosežkih slovenske arhitekture zaključite z razvajanjem v wellnessu Orhidelia biroja Enota.
Bivak
Med posebnosti slovenske kulture prostora spadajo tudi arhitekturni posegi v gorah. Poleg planinskih koč naletite na bivake, namenjene zasilni zaščiti pred vremenskimi neprilikami in prenočevanju. Za najlepšega velja bivak pod Grintovcem, ki ga je Miha Kajzelj postavil na nadmorski višini 2070 metrov. Na podobni višini pod goro Skuta stoji impresiven bivak, plod sodelovanja med birojem Ofis, študenti s Harvarda in drugimi. Komur se ne ljubi v gore, si lahko nenavaden objekt iz leta 1936 pogleda kar v dolini. BIVAK II stoji poleg Slovenskega planinskega muzeja in je spremenjen v sobo pobega.
Odprte hiše Slovenije
Dosežke slovenske sodobne arhitekture lahko preučujete tudi virtualno. Bogata spletna knjižnica s privlačnimi fotografijami predstavlja kakšnih 400 objektov, med katerimi je poseben poudarek na trajnostni gradnji. Odprte hiše, ki so del mednarodne mreže Open House Worldwide, organizirajo festival OHS, v okviru katerega omogočajo osebno izkušnjo z izvajalci in uporabniki v izbranih stotih objektih po Sloveniji. Kadar koli pa se lahko obrnete nanje za individualizirano vodenje po slovenski arhitekturi.
Muzej za arhitekturo in oblikovanje MAO
Prek 100.000 različnih predmetov hrani muzej za arhitekturo, urbanizem, industrijsko in grafično oblikovanje. V njegovi zbirki je zastopanih kakšnih tisoč vidnejših slovenskih ustvarjalcev iz 20. in 21. stoletja, v njej pa najdete tudi izdelke imen, kot sta Ron Arad in Konstantin Grcic. Muzej redno prireja zanimive tematske razstave, med njegovim obiskom pa nikakor ne izpustite prodajalne z izdelki slovenskih oblikovalcev. Domuje v čudovitem renesančnem gradu Fužine, ki ga obdajata park in reka Ljubljanica.
Mesta kulture
Zakaj bi obiskali samo eno mesto? V Sloveniji lahko v kratkem času nanizate celo vrsto mestnih doživetij. Oglejte si katalog zgodovinskih mest, izberite svoja mesta in jih obiščite.
