Arhitekturo zadnjih desetletij so na Slovenskem zaznamovali posamezni objekti, ki vzbujajo pozornost s svojo obliko, in uveljavitev birojev mlajših generacij. Odkrijte nekaj zanimivih sodobnih objektov, ki privlačijo ne le z vsebino, pač pa tudi s svojo zunanjo podobo.
Z najvišjimi arhitekturni priznanji nagrajen projekt, opažen tudi v tujih medijih, so zasnovali v enem od najbolj (globalno) uveljavljenih slovenskih arhitekturnih birojev – Bevk Perović arhitekti. Z elegantnim minaretom, ki se dviga nad mestom, ter lahkotno zasnovo iz betona, jekla in stekla, vnaša prva sodobna džamija v Ljubljano prefinjen orientalski pridih. Čudoviti čipkasti vzorci bele fasade ustvarjajo igro senc in jemljejo dih. Oblika džamije je pravilna kocka, obrnjena proti Meki, celoten kompleks Muslimanskega kulturnega centra pa zajema še stanovanjski objekt, knjižnico z učilnicami in telovadnico, ki se odpirajo proti mestu.
Priključite se vodenim ogledom Muslimanskega kulturnega centra
Nedaleč od slikovitega Blejskega jezera, ob vznožju grajskega griča in najstarejšega gradu na Slovenskem, že nastaja novi muzej sodobne umetnosti. Muzej Lah ne bo le izjemna nova pridobitev ne le na Bledu in širše, temveč bo tudi aritekturna posebnost. Zasnova muzejske zgradbe je delo slovitega arhitekturnega studia David Chipperfield Architects. V galeriji bo domovala zasebna zbirka slovenskih in mednarodnih umetnikov.
Vizualizacije so delo in last arhitekturnega studia David Chipperfield Architects.
Sodobna konstrukcija objema stare opečnatne zidove nekdanje vojašnice in nas vodi v minimalistično notranjost, zasnovano za avantgardne razstave in interaktivne projekte. Tu se preteklost srečuje z umetniškimi vizijami prihodnosti. Muzej je del živahne Muzejske četrti Metelkova.
Nekdanja tovarna koles ob reki Ljubljanici se prebuja kot ustvarjalno središče prestolnice, ki združuje surovo industrijsko dediščino in navdihujočo urbano vizijo. Pod železnimi nosilci so prostrani ateljeji, devet proizvodnih laboratorijev, knjižnica in razstavne dvorane, kjer brstijo nove ideje.
Stavba, ki je v 19. stoletju nastala kot rafinerija sladkorja in je danes najstarejši primer industrijske dediščine v Ljubljani, je zrasla v spektakularen kulturni prostor, ki navdušuje z drznimi razstavami in odmevnim družabnim utripom. Gre za čudovit primer prepleta kulturne dediščine s sodobnimi arhitekturnimi posegi – zunanje obodne stene stare stavbe so ohranjene, znotraj pa kraljujejo moderni, odprti in večnamenski prostori.
Stara steklarska delavnica in Vrazov trg sta bila od nekdaj pomembno kulturno stičišče za Ptuj in ljudi, ki v najstarejšem slovenskem mestu živijo in ustvarjajo. Pred 25 leti so prostore nekdanje steklarske delavnice zasedli mladi avantgardni ustvarjalci, v letu 2023 pa je Ptuj s prenovo zgradbe dobil nov mladinsko-kulturni center ter izboljšane urbane površine tega dela mesta, s katerimi privabljajo domačine in obiskovalce.
Doživite sodobno kulturo v Stari Steklarski
Edinstvena zunanja podoba stolpa in njegovo ime sta poklon steklarski tradiciji Rogaške Slatine. Prefinjena konstrukcija se strmo dviga nad zdraviliščem, dvigalo pa obiskovalce popelje do kavarne in razgledne ploščadi, kjer se odpre čudovit razgled. Nadenite si tudi VR očala in odkrijte legendo o Pegazu, ki je odkril čudežne vrelce Rogaške Slatine!
Uživajte v edinstveni arhitekturi Stolpa Kristal
Dosežke slovenske sodobne arhitekture lahko preučujete tudi virtualno. Bogata spletna knjižnica s privlačnimi fotografijami predstavlja kakšnih 400 objektov, med katerimi je poseben poudarek na trajnostni gradnji. Odprte hiše, ki so del mednarodne mreže Open House Worldwide, organizirajo festival OHS, v okviru katerega omogočajo osebno izkušnjo z izvajalci in uporabniki v izbranih stotih objektih po Sloveniji. Kadar koli pa se lahko obrnete nanje za individualizirano vodenje po slovenski arhitekturi.
Prek 100.000 različnih predmetov hrani muzej za arhitekturo, urbanizem, industrijsko in grafično oblikovanje. V njegovi zbirki je zastopanih kakšnih tisoč vidnejših slovenskih ustvarjalcev iz 20. in 21. stoletja, v njej pa najdete tudi izdelke imen, kot sta Ron Arad in Konstantin Grcic. Muzej redno prireja zanimive tematske razstave, med njegovim obiskom pa nikakor ne izpustite prodajalne z izdelki slovenskih oblikovalcev. Domuje v čudovitem renesančnem gradu Fužine, ki ga obdajata park in reka Ljubljanica.
Po Sloveniji se gradi in načrtuje kar nekaj vznemirljivih novih zgradb javnega značaja. Ljubljana bo dobila sodobno železniško in avtobusno postajo. Osrednja slovenska gledališka ustanova SNG Drama Ljubljana bo v prenovljeni in nadgrajeni podobi zasijala v naslednjih letih. Težko pa pričakujemo tudi novo zgradbo narodne in univerzitetne knjižnice NUK 2. Maribor bo bogatejši za Center Rotovž.
Podobo slovenskih krajev so zaznamovala različna obdobja, celo tako stara, kot je antika. V novejši zgodovini med posameznimi ustvarjalci posebej izstopata Maks Fabiani, osebni svetovalec Franca Ferdinanda, avstro-ogrskega prestolonaslednika, in sodelavec Otta Wagnerja, ter Jože Plečnik, ki je deloval na Dunaju, v Pragi in Ljubljani. Vabljeni na sprehod med mojstrovinami vèlikih slovenskih arhitektov in med sodobnimi arhitekturnimi dosežki, ki jih je vredno obiskati.
Spoznajte najbolj prepoznavna imena slovenske arhitekturne zgodovine, ki so pomembno zaznamovali ne le slovenska, ampak tudi nekatera evropska mesta.
Preskoči vrtiljakNekatere slovenske stavbe so v času svojega nastanka veljale za izjemne ne le v slovenskem, pač pa tudi svetovnem merilu. Čeprav v sodobnem svetu morda ne dvigajo več toliko prahu kot nekoč, še vedno privlačijo s svojimi zgodbami in vsebino.
Eno največjih arhitekturnih ikon in simbola napredka v slovenski prestolnici so zgradili leta 1933. S 70 metri je bila dolgo najvišja zgradba v Srednji Evropi. Njen avtor Vladimir Šubic je poskrbel za take tehnične inovacije, bivanjske standarde in vsebinske ideje, da je Nebotičnik veljal tudi za enega največjih arhitekturnih podvigov v Evropi in ZDA. Povzpnite se na njegova najvišja nadstropja v restavracijo, bar in na teraso, kjer vas čaka nepozaben razgled na Ljubljano in okolico.
Odkrivajte slovensko zakladnico stavb v slogu t.i. Art nouveau iz začetka 20. stoletja. Največ jih je postavljenih v mestnem jedru Ljubljane, v bližini Tromostovja in Prešernovega trga. Tu vas očarata ozka, poslikana Hauptmanova hiša in imenitna Urbančeva, ki je bila prva veleblagovnica v Ljubljani. Sprehod po Miklošičevi ulici odkrije še druge bisere, kot sta Grand hotel Union in Zadružna gospodarska banka na številki 8. Ta je izjemen primerek slovenskega odgovora na pozno secesijo ter je delo Ivana in Helene Vurnik. Med iskanjem arhitekturnih biserov ne izpustite Zmajskega mostu, ki je z letnico 1901 začel nov, izjemno estetski slog.
Doživite secesijsko dediščino Ljubljane
Slovenski modernizem, ki ga je najbolj zaznamoval Plečnikov učenec Edvard Ravnikar, je bil več kot le slog, bil je gibanje, ki si je prizadevalo, da bi s pomočjo arhitekture in oblikovanja pripomoglo k vzpostavitvi nove, brezrazredne družbe, kjer bodo stvari, ki jih človek potrebuje za življenje, dostopne in lepe. Tako so nastale znamenite soseske in kultne modernistične zgradbe.
Oglede arhitekturnih znamenitosti združite z okušanjem kulinaričnih presežkov, uživanjem v koncertu klasične glasbe in ogledom razstav ter razvajanjem v wellnessu.
Preskoči vrtiljak
Nastavitve zasebnosti