Arhitekturni dosežki svojega časa
Nekatere slovenske stavbe so v času svojega nastanka veljale za izjemne ne le v slovenskem, pač pa tudi svetovnem merilu. Čeprav v sodobnem svetu morda ne dvigajo več toliko prahu kot nekoč, še vedno privlačijo s svojimi zgodbami in vsebino.

Nebotičnik
Eno največjih arhitekturnih ikon in simbola napredka v slovenski prestolnici so zgradili leta 1933. S 70 metri je bila dolgo najvišja zgradba v Srednji Evropi. Njen avtor Vladimir Šubic je poskrbel za take tehnične inovacije, bivanjske standarde in vsebinske ideje, da je Nebotičnik veljal tudi za enega največjih arhitekturnih podvigov v Evropi in ZDA. Povzpnite se na njegova najvišja nadstropja v restavracijo, bar in na teraso, kjer vas čaka nepozaben razgled na Ljubljano in okolico.
Obišči stran

Secesija v Ljubljani
Odkrivajte slovensko zakladnico stavb v slogu t.i. Art neuveu iz začetka 20. stoletja. Največ jih je postavljenih v mestnem jedru Ljubljane, v bližini Tromostovja in Prešernovega trga. Tu vas očarata ozka, poslikana Hauptmanova hiša in imenitna Urbančeva, ki je bila prva veleblagovnica v Ljubljani. Sprehod po Miklošičevi ulici odkrije še druge bisere, kot sta Grand hotel Union in Zadružna gospodarska banka na številki 8. Ta je izjemen primerek slovenskega odgovora na pozno secesijo ter je delo Ivana in Helene Vurnik. Med iskanjem arhitekturnih biserov ne izpustite Zmajskega mostu, ki je z letnico 1901 začel nov, izjemno estetski slog.
Obišči stran
Velenje – socialistični »čudež«
Čeprav je bilo območje današnjega Velenja omenjeno že v 13. stoletju, se je pravi razcvet mesta začel v 50. letih prejšnjega stoletja. Po drugi svetovni vojni je namreč sočasno z razmahom premogovništva v Šaleški dolini z udarniškimi akcijami začelo nastajati novo sodobno mesto, ki ga je nekdanji jugoslovanski voditelj Tito poimenoval kar »socialistični čudež«. Velenje je danes peto največje mesto v Sloveniji, prvotno arhitekturno in urbanistično zasnovo pa dopolnjujejo sodobni arhitekturni dosežki.
Obišči stran

Nova Gorica – mesto mladih
Med najmlajša slovenska mesta sodi tudi Nova Gorica. Nastala je po 2. svetovni vojni kot novo središče na stičišču Goriške, Posočja in Vipavske doline. Pomembno vlogo pri nastajanju novega mesta je imel arhitekt Edvard Ravnikar, ki je pripravil urbanistično zasnovo mesta. Ravnikarjeve zamisli so sicer med hitro rastjo mesta, pri kateri so sodelovale mladinske brigade iz celotne Jugoslavije, večkrat spremenili, vendar so elementi prvotne zasnove vidni še danes.
Obišči stran