Majhna dežela z velikansko zakladnico literarnih in drugih dragocenosti kulture

Slovenski jezik je resda jezik, ki ga v svetovnem merilu pozna in govori le neznatno število ljudi. A njegovo zgodovino so pred tisočletjem pisali Brižinski spomeniki, ohranjena je v slovitih Stiških rokopisih, prvič pa se v knjižni obliki pojavi v času protestantizma in velikega Primoža Trubarja. Literarne in druge umetniške zaklade so skozi stoletja nizali preštevilni posamezniki, ki jih dandanes spoznavamo skozi njihova dela, njihovo dediščino pa ohranjajo knjižnice, literarne prireditve in festivali, spominske hiše, sobe in obeležja, pa tudi zanimive literarne poti.

Slovenska kultura: legende, pionirji in moderni mistiki.

Slovenski kulturi se poklanja tudi naša nova video zgodba, v kateri nam ameriški umetnostni zgodovinar in avtor Noah Charney na stežaj odpre vrata v bogat svet slovenske kulture skozi svoje oči in oči svojih prijateljev, vrhunskih slovenskih ustvarjalcev. Pot ga vodi od ognjenih začetkov slovenskega jezika s Primožem Trubarjem, živahne prestolnice Ljubljane do osupljive Kostanjevice na Krki.

Vse je tu, v Sloveniji. Čakajoč na modre popotnike, da odkrijejo tisto, kar so že mnogi pred njimi.

Noah Charney

Satovje besed: Slovenija, častna gostja Frankfurtskega sejma 2023

Slovenija je bila v letu 2023 častna gostja slovitega knjižnega sejma v Frankfurtu. Ta se je odvijal med 18. in 22. oktobrom 2023. Tam se je obiskovalcem, ljubiteljem pisane besede, literarni, založniški in kulturni stroki slovenski literarni in kulturni utrip predstavljal pod sloganom Satovje besed.

Obišči stran

Slovenija, častna gostja knjižnega sejma v Bologni 2024

Še ena častna vloga pa je pripadla Sloveniji kot destinaciji izjemne otroške in mladinske literature ter ilustracije. Slovenija je bila namreč na slovitem knjižnem sejmu otroške literature v Bologni, ki je potekal med 8. in 11. aprilom 2024, častna gostja. S številnimi dogodki, pogovori in razstavo ilustratorjev je Slovenija med mednarodno literarno srenjo krepila mednarodni potencial domačih otroških in mladinskih knjig ter njihovih avtorjev in ilustratorjev, knjižne ilustracije in spodbujala prevode v tuje jezike.

Obišči stran

Prešern(ov)a Slovenija

Osmega februarja praznujemo slovenski kulturni praznik. Na ta dan je umrl France Prešeren. Spoznajte slovenske kraje, ki so zaznamovali življenje največjega slovenskega pesnika, in odkrivajte posebnosti, ki nosijo njegovo ime.

Več

Knjižnice – zakladnice znanja

Slovenci radi beremo. Mlade bralce k prostovoljnemu branju v prostem času že desetletja spodbuja Bralna značka. Po podatkih iz leta 2020 je v Sloveniji v tistem letu delovalo 58 splošnih knjižnic, ki so imele skupaj kar 274 krajevnih knjižnic in 13 bibliobusov – to so mobilne kombi knjižnice, ki knjige pripeljejo bralcem, ki so doma v bolj odmaknjenih krajih. Več kot 20 odstotkov celotnega prebivalstva Slovenije je včlanjenih v splošne knjižnice, v letu raziskave pa so si knjižne enote izposodili skoraj 16,5-milijonkrat. Poleg splošnih poznamo tudi specializirane, fakultetne, šolske in druge strokovne knjižnice.

Več zanimivih podatkov o slovenskih knjižnicah

NUK – Narodna in univerzitetna knjižnica

Narodna in univerzitetna knjižnica, impozantna zgradba v ljubljanskem mestnem središču, ki ji je podobo dal priznani arhitekt Jože Plečnik, je osrednja slovenska knjižnica. Njeno poslanstvo je zbiranje, varovanje in zagotavljanje uporabe nacionalne zbirke knjižničnega gradiva. Je tudi univerzitetna knjižnica, njena markantna Velika čitalnica je vedno polna študentov in raziskovalcev. Knjižnico si lahko tudi ogledate – zunanji obiskovalci se lahko dnevno sprehodijo po stopnišču z avlo, informacijskem središču in Plečnikovem hodniku, medtem ko je vstop v Veliko čitalnico nečlanom dovoljen le ob sobotah ali po predhodnem dogovoru.

Obišči stran

NUK 2 – knjižnica za 21. stoletje

Že leta je v načrtu izgradnja nove zgradbe narodne in univerzitetne knjižnice, ki naj bi stala nedaleč od slovite Plečnikove palače, nad ostalinami nekdanje Emone. Snovalci novo knjižnico opisujejo kot stičišče kulture, znanosti in gospodarstva po meri sodobnega uporabnika. Sedem etaž in kar 13.600 kvadratnih metrov, namenjenih prenosu znanja, ustvarjalnosti, raziskovanju in povezovanju. Načrte za NUK 2 so pripravili v arhitekturnem biroju Bevk Perović arhitekti, graditi naj bi jo začeli letos, gradnja pa naj bi trajala do leta 2026.

Obišči stran

Knjižnica frančiškanskega samostana v Nazarjah hrani tudi prevod evangelija Primoža Trubarja iz leta 1557 in dve Dalmatinovi Bibliji iz leta 1584. Foto: Tomo Jeseničnik, Visit Savinjska

Samostanske knjižnice – čuvajke večstoletnih dragocenosti

Tekom stoletij so prav samostanske knjižnice skrbele za ohranjanje in obnavljanje številnih dragocenih del literarne zgodovine, samostani pa so veljali za pomemba teološka, kulturna in gospodarska središča. Žal se vsi literarni zakladi niso ohranili od danes, kljub temu pa lahko v nekaterih samostanskih knjižnicah širom Slovenije še najdemo osupljive primerke. Niso vse odprte za javnost, spodnje pa si lahko ob najavi lahko ogledate.

Več

Knjižnica pod krošnjami

V toplejših dneh boste morda med sprehodom po številnih slovenskih mestih naleteli na prikupne Knjižnice pod krošnjami – otočke, ki z udobnimi ležalniki vabijo k brezplačnemu listanju in branju v mestnih parkih, sprehajališčih, zelenicah in drugod. Med drugim lahko knjižnice pod krošnjami najdete na več točkah v Ljubljani, v Lendavi, Kamniku, Kropi, Novem mestu, Novi Gorici, Ribnici, Rašici ... in celo na Veliki planini!

Obišči stran

Založništvo v Sloveniji

Ste vedeli, da je Slovenija druga država na svetu po številu izdanih knjig na milijon prebivalcev?

📖 6.000 letno izdanih knjig

📖 1.400 založnikov z vsaj eno izdano knjigo na leto

📖 23 milijonov izposojenih knjig v knjižnicah v enem letu

📖 150 knjigarn

📖 3.000 e-knjig je v slovenskem jeziku na voljo za izposojo in nakup

Odkrij več

Ljubljana, Unescovo mesto literature

V okviru Unescove mreže kreativnih mest, ki združuje različne sfere urbanega življenja, je med Unescovimi mesti literatureod leta 2015 tudi slovenska prestolnica Ljubljana. Velja za središče literarnega ustvarjanja, saj tu vsako leto izdajo povprečno 850 knjig. Mesto ima široko mrežo splošnih knjižnic, ki šteje več kot 500.000 članov. Ljubljana je bila med drugim nosilka naziva Svetovna prestolnica knjige v letu 2010. Bila je prva gostiteljica Svetovnega knjižnega vrha.

Več

Slovenija v Unescovem Spominu sveta

Spomin sveta je Unescov seznam pisne kulturne dediščine. Na njem najdemo tudi Supraseljski kodeks, starocerkvenoslovanski rokopis v cirilici, ki velja za najstarejši ohranjeni pisni dokument v slovanskem jeziku. Rokopis je nastal v Bolgariji, kasneje se je znašel na Poljskem, po zaslugi slovenskega jezikoslovca Jerneja Kopitarja pa se je del tega rokopisa znašel tudi na slovenskih tleh. Danes je shranjen v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani.

Več

Noah Charney z novinarko in pisateljico Vesno Milek na vrtu ljubljanske kavarne, ki nosi ime po pesnici Lili Novy.

Ulice, trgi in ustanove, ki nosijo imena znamenitih ustvarjalcev

V Sloveniji je več kot 10.200 ulic, ki nosijo raznolika imena. Pogosto so poimenovane po znanih osebnostih slovenske zgodovine in umetnosti. Tako na seznamu desetih najpogostejših ulic v slovenskih krajih najdemo tudi Prešernovo ulico, Cankarjevo ulico, Gregorčičevo ulico, Kajuhovo ulico, Levstikovo ulico in Trubarjevo ulico. Imena znamenitih kulturnikov nosijo tudi številne slovenske šole, knjižnice, kulturni domovi in druge ustanove. V Ljubljani denimo stoji kulturno in kongresno središče Cankarjev dom, v Sežani Kosovelov dom, v Kranju Prešernovo gledališče ...

V središču prestolnice lahko na vrtu stavbe, kjer domuje Društvo slovenskih pisateljev, posedite v kavarni na prostem, poimenovani po pesnici Lili Novy. V bližini je mestni park Tivoli, kjer lahko na hribčku posedite na klopci ob kipih književnikov Edvarda Kocbeka in Borisa Pahorja.

Sejem ilustracije na Vodnikovi domačiji. Foto: Nada Žgank, Vodnikova domačija

 

Avtorji novejšega obdobja

Do zdaj omenjeni avtorji in avtorice, ki so ustvarjali v minulih stoletjih, so tlakovali pot sodobnikom slovenske poezije in literature. Med svetovno najbolj poznanimi (in prevajanimi) avtorji so Drago Jančar, Tomaž Šalamun, Kajetan Kovič, Žarko Petan, že omenjeni Boris Pahor, Aleš Debeljak, Evald Flisar in drugi. V tujini odmevna je še vedno zgodovinska fikcija Alamut, ki jo je pisatelj Vladimir Bartol napisal v 30. letih prejšnjega stoletja, preveden je bil že v skoraj 30 jezikov.

Otroška in mladinska literatura

Posebno mesto v knjižni produkciji pa imajo tudi otroške slikanice in mladinska dela. Med avtorji izstopajo Ela Peroci, Kajetan Kovič, Oton Župančič, Svetlana Makarovič, Anja Štefan in drugi, med ilustratorji pa so izjemen pečat pustile Jelka Reichmann, Lucija Marija ter Marlenka Stupica, Ančka Gošnik Godec, svetovno prepoznavne pa so slikanice ilustratorke Lile Prap. Dandanes ustvarjajo številni avtorji, njihova dela so redno predstavljena na Bienalu slovenske ilustracije in na sejmu ilustracije na Vodnikovi domačiji.

Doživetja in poti, povezane s književnostjo

Literarno zgodovino krajev in avtorjev, ki so tod odraščali, živeli in ustvarjali, lahko spoznavate na vodenih sprehodih, pohodniških poteh ali drugih doživetjih. Nekaj namigov najdete tu.

Veliki literati – spoznajte jih na njihovih domačijah

Številne zanimivosti, osebne zgodbe in predmete pa hranijo domačije slovenskih pisateljev in pesnikov, pisateljic in pesnic. Nekatere hiše so preurejene v muzeje s širšim zgodovinskim pomenom, ponekod pa so avtorjem posvetili spominske sobe.

Odkrijte bogastvo slovenske kulture

Identiteta slovenskega naroda je neločljivo povezana s kulturo in slovenskim jezikom. Raziščite dokaze o bivanju na slovenskem ozemlju, ki segajo v čas pred vsaj 60.000 leti. Burna zgodovina vam bo tu razkrila nekaj najstarejših artefaktov na svetu. Odkrivajte gradove in dvorce, nenavadne muzeje in galerije, se odpravite na koncert, v gledališče ali opero. Še posebej bogata je festivalska bera: več kot sto festivalov vas vabi tekom leta na vse konce dežele. Kam se boste najprej odpravili?

Gradovi

Slovenija je prepredena z gradovi, dvorci in trdnjavami.

Gradovi

Več

Galerije in muzeji

Muzeji in galerije v Sloveniji – zakladnica umetnosti od pradavnine do danes.

Galerije in muzeji

Več

Festivali

Na festivalih po Sloveniji lahko spremljate najpomembnejše izvajalce z vsega sveta.

Festivali

Več

Umetnost in kultura

Slovenija se ponaša z bogatim kulturnim izročilom.

Umetnost in kultura

Več

Muzeji in galerije, kjer si lahko privoščite tudi kavo ali vino

Kje lahko ogled muzejev in galerij dopolnite z dobro kavo ali kozarčkom vina?

Muzeji in galerije, kjer si lahko privoščite tudi kavo ali vino

Več

Festivali in dogodki

Obiščite zanimive slovenske festivale in kulturne dogodke!

Festivali in dogodki

Več

Kulturni utrip zgodovinskih mest

Praznovanje kulture in umetnosti v slovenskih zgodovinskih mestih.

Kulturni utrip zgodovinskih mest

Več

Arhitekturne znamenitosti

Spoznajte največje arhitekturne zaklade Slovenije.

Arhitekturne znamenitosti

Več

Želim prejemati e-novice

Bodite obveščeni o počitnicah v Sloveniji, sezonski ponudbi, aktualnih prireditvah, možnostih za izlete in popotovanjih. Vnesite košček zelene Slovenije v svoj e-predal.

Deli s prijatelji