Skoči na vsebino Kazalo strani

Zgodbe iz Slovenije

Slovenija, zakladnica literature

Spoznajte zgodbe izjemnih slovenskih literatov in literatinj, s črkami in verzi podpisana doživetja, znamenite knjižnice, dogodke in festivale.

Majhna dežela z velikansko zakladnico literarnih in drugih dragocenosti kulture

Slovenski jezik je resda jezik, ki ga v svetovnem merilu pozna in govori le neznatno število ljudi. A njegovo zgodovino so pred tisočletjem pisali Brižinski spomeniki, ohranjena je v slovitih Stiških rokopisih, prvič pa se v knjižni obliki pojavi v času protestantizma in velikega Primoža Trubarja. Literarne in druge umetniške zaklade so skozi stoletja nizali preštevilni posamezniki, ki jih dandanes spoznavamo skozi njihova dela, njihovo dediščino pa ohranjajo knjižnice, literarne prireditve in festivali, spominske hiše, sobe in obeležja, pa tudi zanimive literarne poti.

Slovenska kultura: legende, pionirji in moderni mistiki.

Slovenski kulturi se poklanja tudi naša nova video zgodba, v kateri nam ameriški umetnostni zgodovinar in avtor Noah Charney na stežaj odpre vrata v bogat svet slovenske kulture skozi svoje oči in oči svojih prijateljev, vrhunskih slovenskih ustvarjalcev. Pot ga vodi od ognjenih začetkov slovenskega jezika s Primožem Trubarjem, živahne prestolnice Ljubljane do osupljive Kostanjevice na Krki.

Vse je tu, v Sloveniji. Čakajoč na modre popotnike, da odkrijejo tisto, kar so že mnogi pred njimi.

Noah Charney

Satovje besed: Slovenija, častna gostja Frankfurtskega sejma 2023

Slovenija je bila v letu 2023 častna gostja slovitega knjižnega sejma v Frankfurtu. Ta se je odvijal med 18. in 22. oktobrom 2023. Tam se je obiskovalcem, ljubiteljem pisane besede, literarni, založniški in kulturni stroki slovenski literarni in kulturni utrip predstavljal pod sloganom Satovje besed.

Obišči stran

Slovenija, častna gostja knjižnega sejma v Bologni 2024

Še ena častna vloga pa je pripadla Sloveniji kot destinaciji izjemne otroške in mladinske literature ter ilustracije. Slovenija je bila namreč na slovitem knjižnem sejmu otroške literature v Bologni, ki je potekal med 8. in 11. aprilom 2024, častna gostja. S številnimi dogodki, pogovori in razstavo ilustratorjev je Slovenija med mednarodno literarno srenjo krepila mednarodni potencial domačih otroških in mladinskih knjig ter njihovih avtorjev in ilustratorjev, knjižne ilustracije in spodbujala prevode v tuje jezike.

Obišči stran

Prešern(ov)a Slovenija

Osmega februarja praznujemo slovenski kulturni praznik. Na ta dan je umrl France Prešeren. Spoznajte slovenske kraje, ki so zaznamovali življenje največjega slovenskega pesnika, in odkrivajte posebnosti, ki nosijo njegovo ime.

Več

Knjižnice – zakladnice znanja

Slovenci radi beremo. Mlade bralce k prostovoljnemu branju v prostem času že desetletja spodbuja Bralna značka. Po podatkih iz leta 2020 je v Sloveniji v tistem letu delovalo 58 splošnih knjižnic, ki so imele skupaj kar 274 krajevnih knjižnic in 13 bibliobusov – to so mobilne kombi knjižnice, ki knjige pripeljejo bralcem, ki so doma v bolj odmaknjenih krajih. Več kot 20 odstotkov celotnega prebivalstva Slovenije je včlanjenih v splošne knjižnice, v letu raziskave pa so si knjižne enote izposodili skoraj 16,5-milijonkrat. Poleg splošnih poznamo tudi specializirane, fakultetne, šolske in druge strokovne knjižnice.

Več zanimivih podatkov o slovenskih knjižnicah

NUK – Narodna in univerzitetna knjižnica

Narodna in univerzitetna knjižnica, impozantna zgradba v ljubljanskem mestnem središču, ki ji je podobo dal priznani arhitekt Jože Plečnik, je osrednja slovenska knjižnica. Njeno poslanstvo je zbiranje, varovanje in zagotavljanje uporabe nacionalne zbirke knjižničnega gradiva. Je tudi univerzitetna knjižnica, njena markantna Velika čitalnica je vedno polna študentov in raziskovalcev. Knjižnico si lahko tudi ogledate – zunanji obiskovalci se lahko dnevno sprehodijo po stopnišču z avlo, informacijskem središču in Plečnikovem hodniku, medtem ko je vstop v Veliko čitalnico nečlanom dovoljen le ob sobotah ali po predhodnem dogovoru.

Obišči stran

NUK 2 – knjižnica za 21. stoletje

Že leta je v načrtu izgradnja nove zgradbe narodne in univerzitetne knjižnice, ki naj bi stala nedaleč od slovite Plečnikove palače, nad ostalinami nekdanje Emone. Snovalci novo knjižnico opisujejo kot stičišče kulture, znanosti in gospodarstva po meri sodobnega uporabnika. Sedem etaž in kar 13.600 kvadratnih metrov, namenjenih prenosu znanja, ustvarjalnosti, raziskovanju in povezovanju. Načrte za NUK 2 so pripravili v arhitekturnem biroju Bevk Perović arhitekti, graditi naj bi jo začeli letos, gradnja pa naj bi trajala do leta 2026.

Obišči stran

Knjižnica frančiškanskega samostana v Nazarjah hrani tudi prevod evangelija Primoža Trubarja iz leta 1557 in dve Dalmatinovi Bibliji iz leta 1584. Foto: Tomo Jeseničnik, Visit Savinjska

Samostanske knjižnice – čuvajke večstoletnih dragocenosti

Tekom stoletij so prav samostanske knjižnice skrbele za ohranjanje in obnavljanje številnih dragocenih del literarne zgodovine, samostani pa so veljali za pomemba teološka, kulturna in gospodarska središča. Žal se vsi literarni zakladi niso ohranili od danes, kljub temu pa lahko v nekaterih samostanskih knjižnicah širom Slovenije še najdemo osupljive primerke. Niso vse odprte za javnost, spodnje pa si lahko ob najavi lahko ogledate.

Več

Preskoči vrtiljak

Frančiškanski samostan Novo mesto

Frančiškanski samostan Novo mesto

Samostanska knjižnica velja za najstarejšo novomeško knjižnico. Danes v njej hranijo okoli 12 tisoč knjig, med njimi slovite inkunabule.

Več (odpri v novem oknu)

Semeniška knjižnica v Ljubljani

Semeniška knjižnica v Ljubljani

Le malokdo ve, da se za markantimi vrati Semeniške palače v Ljubljani skriva pravi baročni biser. Dvonadstropna knjižnica je bila ustanovljena leta 1701. Foto: Dunja Wedam, Turizem Ljubljana

Več (odpri v novem oknu)

Knjižnica v frančiškanskem samostanu Nazarje

Knjižnica v frančiškanskem samostanu Nazarje

Samostanska knjižnica v Nazarjah hrani tudi redke rokopise na pergamentu iz 11. in 12. stoletja, prevod evangelija Primoža Trubarja iz leta 1557 in dve Dalmatinovi Bibliji iz leta 1584. Foto: Tomo Jeseničnik, Visit Savinjska

Več (odpri v novem oknu)

Frančiškanska knjižnica v Kamniku

Frančiškanska knjižnica v Kamniku

Samostanska knjižnica patra Donata Valvasorja v frančiškanskem samostanu v Kamniku hrani bogato zbirko dragocenih zvezkov in knjig – med njimi najbolj slovijo inkunabule oziroma prvotiski.

Več (odpri v novem oknu)

Minoritski samostan Ptuj

Minoritski samostan Ptuj

Ena od največjih ptujskih znamenitosti je minoritski samostan, tudi danes pomembno kulturno srečališče. V knjižnici hranijo več kot 5.000 knjig.

Več (odpri v novem oknu)

Škrabčeva knjižnica na Kostanjevici v Novi Gorici

Škrabčeva knjižnica na Kostanjevici v Novi Gorici

Knjižnica v frančiškanskem samostanu Kostanjevica v Novi Gorici danes hrani več kot 16.500 knjig. Med njimi je najpomembnejša prva slovnica slovenskega jezika Zimske urice Adama Bohoriča iz leta 1584.

Več (odpri v novem oknu)

Knjižnica pod krošnjami

V toplejših dneh boste morda med sprehodom po številnih slovenskih mestih naleteli na prikupne Knjižnice pod krošnjami – otočke, ki z udobnimi ležalniki vabijo k brezplačnemu listanju in branju v mestnih parkih, sprehajališčih, zelenicah in drugod. Med drugim lahko knjižnice pod krošnjami najdete na več točkah v Ljubljani, v Lendavi, Kamniku, Kropi, Novem mestu, Novi Gorici, Ribnici, Rašici ... in celo na Veliki planini!

Obišči stran

Založništvo v Sloveniji

Ste vedeli, da je Slovenija druga država na svetu po številu izdanih knjig na milijon prebivalcev?

📖 6.000 letno izdanih knjig

📖 1.400 založnikov z vsaj eno izdano knjigo na leto

📖 23 milijonov izposojenih knjig v knjižnicah v enem letu

📖 150 knjigarn

📖 3.000 e-knjig je v slovenskem jeziku na voljo za izposojo in nakup

Odkrij več

Ljubljana, Unescovo mesto literature

V okviru Unescove mreže kreativnih mest, ki združuje različne sfere urbanega življenja, je med Unescovimi mesti literatureod leta 2015 tudi slovenska prestolnica Ljubljana. Velja za središče literarnega ustvarjanja, saj tu vsako leto izdajo povprečno 850 knjig. Mesto ima široko mrežo splošnih knjižnic, ki šteje več kot 500.000 članov. Ljubljana je bila med drugim nosilka naziva Svetovna prestolnica knjige v letu 2010. Bila je prva gostiteljica Svetovnega knjižnega vrha.

Več

Slovenija v Unescovem Spominu sveta

Spomin sveta je Unescov seznam pisne kulturne dediščine. Na njem najdemo tudi Supraseljski kodeks, starocerkvenoslovanski rokopis v cirilici, ki velja za najstarejši ohranjeni pisni dokument v slovanskem jeziku. Rokopis je nastal v Bolgariji, kasneje se je znašel na Poljskem, po zaslugi slovenskega jezikoslovca Jerneja Kopitarja pa se je del tega rokopisa znašel tudi na slovenskih tleh. Danes je shranjen v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani.

Več

Noah Charney z novinarko in pisateljico Vesno Milek na vrtu ljubljanske kavarne, ki nosi ime po pesnici Lili Novy.

Ulice, trgi in ustanove, ki nosijo imena znamenitih ustvarjalcev

V Sloveniji je več kot 10.200 ulic, ki nosijo raznolika imena. Pogosto so poimenovane po znanih osebnostih slovenske zgodovine in umetnosti. Tako na seznamu desetih najpogostejših ulic v slovenskih krajih najdemo tudi Prešernovo ulico, Cankarjevo ulico, Gregorčičevo ulico, Kajuhovo ulico, Levstikovo ulico in Trubarjevo ulico. Imena znamenitih kulturnikov nosijo tudi številne slovenske šole, knjižnice, kulturni domovi in druge ustanove. V Ljubljani denimo stoji kulturno in kongresno središče Cankarjev dom, v Sežani Kosovelov dom, v Kranju Prešernovo gledališče ...

V središču prestolnice lahko na vrtu stavbe, kjer domuje Društvo slovenskih pisateljev, posedite v kavarni na prostem, poimenovani po pesnici Lili Novy. V bližini je mestni park Tivoli, kjer lahko na hribčku posedite na klopci ob kipih književnikov Edvarda Kocbeka in Borisa Pahorja.

Sejem ilustracije na Vodnikovi domačiji. Foto: Nada Žgank, Vodnikova domačija

 

Avtorji novejšega obdobja

Do zdaj omenjeni avtorji in avtorice, ki so ustvarjali v minulih stoletjih, so tlakovali pot sodobnikom slovenske poezije in literature. Med svetovno najbolj poznanimi (in prevajanimi) avtorji so Drago Jančar, Tomaž Šalamun, Kajetan Kovič, Žarko Petan, že omenjeni Boris Pahor, Aleš Debeljak, Evald Flisar in drugi. V tujini odmevna je še vedno zgodovinska fikcija Alamut, ki jo je pisatelj Vladimir Bartol napisal v 30. letih prejšnjega stoletja, preveden je bil že v skoraj 30 jezikov.

Otroška in mladinska literatura

Posebno mesto v knjižni produkciji pa imajo tudi otroške slikanice in mladinska dela. Med avtorji izstopajo Ela Peroci, Kajetan Kovič, Oton Župančič, Svetlana Makarovič, Anja Štefan in drugi, med ilustratorji pa so izjemen pečat pustile Jelka Reichmann, Lucija Marija ter Marlenka Stupica, Ančka Gošnik Godec, svetovno prepoznavne pa so slikanice ilustratorke Lile Prap. Dandanes ustvarjajo številni avtorji, njihova dela so redno predstavljena na Bienalu slovenske ilustracije in na sejmu ilustracije na Vodnikovi domačiji.

Doživetja in poti, povezane s književnostjo

Literarno zgodovino krajev in avtorjev, ki so tod odraščali, živeli in ustvarjali, lahko spoznavate na vodenih sprehodih, pohodniških poteh ali drugih doživetjih. Nekaj namigov najdete tu.

Preskoči vrtiljak

Popotovanje od Litije do Čateža – Levstikova pot

Popotovanje od Litije do Čateža – Levstikova pot

Priljubljena pohodniška pot sledi potopisnemu spisu pisatelja Frana Levstika. Organiziranega pohoda se vsako leto udeleži več tisoč ljudi.

Več (odpri v novem oknu)

Prešernov Kranj: Cifra al' mož?

Prešernov Kranj: Cifra al' mož?

Največji slovenski pesnik je svoja zadnja leta kot odvetnik preživel v Kranju. Raziskujte mesto nad reko Kokro skozi njegove oči!

Več (odpri v novem oknu)

Minattijeva kava v Slovenskih Konjicah

Minattijeva kava v Slovenskih Konjicah

Vodeni sprehod po starem trškem jedru Slovenskih Konjic je poln zgodb. Zaključili ga boste ob skodelici kave in Minattijevih stihih. Foto: Miha Matavž, Turistična destinacija Rogla – Pohorje

Več (odpri v novem oknu)

Kosovelova pot

Kosovelova pot

Skozi značilno pokrajino, ki je navdihovala največjega pesnika Krasa, vodi slikovita pot. Ob njej si lahko ogledate vasico Šmarje, jamo Pustov hram in Kosovelovo domačijo v Tomaju. Foto: Jošt Gantar

Več (odpri v novem oknu)

Literarne poti Ljubljane

Literarne poti Ljubljane

Zasebni vodeni sprehod po prestolnici vas popelje po poteh pisateljev, pesnikov in drugih ustvarjalcev, ki so svoje pečat pustili tudi v Ljubljani.

Več (odpri v novem oknu)

Pot pisateljic (Women Writers Route)

Pot pisateljic (Women Writers Route)

Kulturna pot je posvečena pisateljicam s preloma 19. in iz 20. stoletja. V ospredje postavlja njihovo literaturo, osebne zgodbe in vlogo v boju za človekove in pravice žensk.

Več (odpri v novem oknu)

Veliki literati – spoznajte jih na njihovih domačijah

Številne zanimivosti, osebne zgodbe in predmete pa hranijo domačije slovenskih pisateljev in pesnikov, pisateljic in pesnic. Nekatere hiše so preurejene v muzeje s širšim zgodovinskim pomenom, ponekod pa so avtorjem posvetili spominske sobe.

Preskoči vrtiljak

Cankarjeva Vrhnika

Cankarjeva Vrhnika

Na Vrhniki na klancu stoji spominska hiša, posvečena največjemu slovenskemu pisatelju in dramatiku Ivanu Cankarju. Tu si lahko ogledate tudi zbirko pisateljevih del in osebnih predmetov.

Več (odpri v novem oknu)

Spominska hiša Otona Župančiča

Spominska hiša Otona Župančiča

V Vinici, nedaleč od reke Kolpe v Beli krajini, lahko v spominski hiši pesnika Otona Župančiča spoznate njegovo življenje in delo.

Več (odpri v novem oknu)

Vodnikova domačija v ljubljanski Šiški

Vodnikova domačija v ljubljanski Šiški

Hiša branja, pisanja in pripovedovanja v Ljubljani stoji na Vodnikovi ulici. Ime je dobila po Valentinu Vodniku, duhovniku in pesniku, ki je v tej hiši odraščal. Foto: Vodnikova domačija Šiška

Več (odpri v novem oknu)

Prešernova rojstna hiša v Vrbi

Prešernova rojstna hiša v Vrbi

Največji slovenski poet France Prešeren se je rodil v Vrbi. Gorenjsko vasico in posebnosti njegovega časa lahko spoznate v njegovi domačiji, ki je preurejena v muzej. Foto: Miha Šest

Več (odpri v novem oknu)

Prežihova bajta na Koroškem

Prežihova bajta na Koroškem

V Kotljah na Koroškem, v značilni kmečki hiški, je urejen spominski muzej pisatelja Lovra Kuharja – Prežihovega Voranca. Krasno izhodišče za raziskovanje etnologije in kulture Koroške. Foto: Arhiv KPM

Več (odpri v novem oknu)

Kip in spominska hiša Alme M. Karlin v Celju

Kip in spominska hiša Alme M. Karlin v Celju

Pisateljica in svetovna popotnica Alma M. Karlin, se je rodila in živela v Celju. Tu lahko obiščete njeno hiško, se spogledate z njenim kipom ali obiščete stalno razstavo Poti v Pokrajinskem muzeju Celje.

Več (odpri v novem oknu)

Domačija pisatelja Franceta Bevka

Domačija pisatelja Franceta Bevka

V vasici Zakojca nad Baško grapo stoji Bevkova domačija, ki je že desetletja preurejena v spominski muzej tega priljubljenega pisatelja. Foto: Cerkljanski muzej

Več (odpri v novem oknu)

Tavčarjev dvorec na Visokem

Tavčarjev dvorec na Visokem

Podeželski dvorec je navdihnil Ivana Tavčarja, ki je spisal Visoko kroniko. Danes je priljubljena poročna lokacija, v njem pa si je moč ogledati razstavo o domačiji, spomenik in grobnico pisatelja.

Več (odpri v novem oknu)

Trubarjeva domačija v Rašici

Trubarjeva domačija v Rašici

Protestantski duhovnik Primož Trubar je poznan kot osrednja osebnost reformacije v tem delu Evrope, je avtor Katekizma in Abecednika, prvih natisnjenih knjig v slovenskem jeziku. Obiščite njegovo domačijo v slikoviti Rašici na Dolenjskem. Foto: Boštjan...

Več (odpri v novem oknu)

Spominska soba Borisa Pahorja v Dutovljah

Spominska soba Borisa Pahorja v Dutovljah

Pisatelj Boris Pahor je nekaj let preživel tudi v Dutovljah, kjer so njemu v čas v eni od domačij uredili spominsko sobo s številnimi osebnimi predmeti velikega avtorja 20. stoletja.

Več (odpri v novem oknu)

Kosovelova domačija na Krasu

Kosovelova domačija na Krasu

Srečko Kosovel, avantgardni pesnik Krasa, se je rodil in mlad umrl v Tomaju. Tam še vedno stoji hiša, v njej pa spominska zbirka njegove družine.

Več (odpri v novem oknu)

Odkrijte bogastvo slovenske kulture

Identiteta slovenskega naroda je neločljivo povezana s kulturo in slovenskim jezikom. Raziščite dokaze o bivanju na slovenskem ozemlju, ki segajo v čas pred vsaj 60.000 leti. Burna zgodovina vam bo tu razkrila nekaj najstarejših artefaktov na svetu. Odkrivajte gradove in dvorce, nenavadne muzeje in galerije, se odpravite na koncert, v gledališče ali opero. Še posebej bogata je festivalska bera: več kot sto festivalov vas vabi tekom leta na vse konce dežele. Kam se boste najprej odpravili?

Preskoči vrtiljak

Želim prejemati e-novice

Bodite obveščeni o počitnicah v Sloveniji, sezonski ponudbi, aktualnih prireditvah, možnostih za izlete in popotovanjih. Vnesite košček zelene Slovenije v svoj e-predal.

Deli s prijatelji

Ta vsebina ni na voljo v ruskem jeziku.

Prosimo, obiščite domačo stran ali izberite drug jezik.

Virtualna popotnica <br>ALMA
Kateri kotiček Slovenije bi želeli raziskati? Odgovori Almi