Številne arheološke najdbe pričajo o zelo živahnem dogajanju v preteklih tisočletjih na slovenskem ozemlju in pomembni geostrateški legi območja. Pred nami so tako na tem ozemlju bivali že v prazgodovini, tod so se križale rimske trgovske poti in bili postavljeni rimski tabori, ostanki iz preteklosti pa nam kažejo tudi na zanimive skupnosti in njihove naselbine, kot so denimo koliščarji. Naša arheološka zbirka premore tudi nekaj najdb, ki so izjemne tudi v svetovnem merilu. Prebudite v sebi raziskovalni duh in se podajte po sledeh preteklosti.
Med bogato zakladnico arheoloških najdb izstopajo predvsem trije predmeti, najdeni na območju Slovenije, ki veljajo za najstarejše na svetu in nam pripovedujejo o iznajdljivosti, ustvarjalnosti in umetnosti prebivalcev že pred več tisočletji.
Največji zaklad paleolitskega arheološkega najdišča Divje babe nad reko Idrijco, ki z ocenjeno starostjo približno 60 tisoč let velja za najstarejše glasbilo na svetu. Ali ste vedeli, da lahko na to glasbilo iz kosti jamskega medveda zaigramo katerokoli, tudi najzahtevnejšo melodijo? Prisluhnite, kako zveni replika starodavnega instrumenta pod prsti slovenskega multiinstrumentalista Boštjana Gombača.
Jama Potočka zijalka pod goro Olševo v Zgornji Savinjski dolini je prava zakladnica pomembnih arheoloških najdb, ki so zgovoren prikaz življenja ledenodobnega človeka. V tem jamskem bivališču, starem približno 40 tisoč let, so med drugim našli šivanko, ki velja za najstarejšo v Evropi in eno izmed najstarejših na svetu.
Med ostanki koliščarskih naselij na Ljubljanskem barju, svetovne dediščine Unesca, so nepričakovano odkrili še en arheološki zaklad, 5200 let staro leseno kolo z osjo, ki je najstarejše kadarkoli odkrito leseno kolo na svetu. Danes ga lahko vidite na razstavi v Mestnem muzeju Ljubljana.
Vsaka arheološka najdba prinaša novo zgodbo iz preteklosti. In če jo oživimo z doživetji in pomočjo sodobne tehnologije, se nas njihova zgodba dotakne še bolj. Odkrijte nekaj najbolj zanimivih doživetij arheološke dediščine.
Ptuj je najstarejše slovensko mesto. Njegove »temelje« so postavili že Rimljani, ko so skoraj dva tisoč let nazaj postavili ob reki Dravi svoj vojaški tabor. Na njihove sledi boste na Ptuju oz. rimski Petovioni našli skoraj na vsakem koraku. Ljubitelji antične arhitekturne zapuščine boste imeli ti kaj videti, še posebej v Arheološkem parku Poetovio, ki predstavlja dediščino največje rimske naselbine na slovenskih tleh. Rimska Petoviona sodi tudi med največja središča mitraizma v Evropi, je bilo na Ptuju odkritih kar pet izjemnih svetišč boga Mitre, med katerimi sta najbolj ohranjena I. in III. mitrej. In kako na najbolj doživet način spoznati čas starih Rimljanov na Ptuju?
Celje je bilo v antični dobi pomembno stičišče trgovskih in drugih poti. Sledi rimske Celeje so danes skrite v kleti celjskega Knežjega dvora. Spustite se do starodavnih zidov, občudujte rimske freske in bogate kipe iz marmorja, ohranjene »in situ« ter se sprehodite po impresivni rimski cesti. Nekdanjo Celejo in sodobno Celje pa povezuje vodeno doživetje Čudesa Starega Rima v Celju, kjer si ogledate razstavo v Pokrajinskem muzeju Celje, spoznate zgodovino od Rimljanov do danes na sprehodu z vodnikom po mestu, vse to pa kronate s kavico in sladico v znani celjski kavarni.
Ostanke rimske naselbine je moč najti tudi v prestolnici Ljubljani. Nekdanja rimska kolonija je imela zaradi svoje lege pomembno vlogo v obrambnem sistemu rimskega imperija. Najboljši vpogled v življenje nekdanjih Emoncev dobite v Arheološkem parku Emonska hiša na Jakopičevem vrtu, kjer se nahajajo ostanki antične vrstne hiše. Lahko se sprehodite do ostankov rimskega obzidja na Mirju. Vstopite v Mestni muzej Ljubljana in se pozanimajte o vodenih doživetjih rimske Emone.
Ljubljansko barje so v preteklosti naseljevali koliščarji, ki so ime dobili po svojih naselbinah, zgrajenih na lesenih kolih. Doslej so na tem območju odkrili ostanke okoli 40 kolišč. Zaradi teg dragocenih najdb je območje Ljubljanskega barja in dediščina koliščarjev umeščena v Unescovo svetovno dediščino. Da bi dobili čim boljši vpogled v nekdanje življenje koliščarjev, lahko obiščete Morostig – hišo in rekonstruirane koliščarske hiše na Igu.
Vir fotografij: Saša Švigelj (Media partner agencija)
Arheološki park Simonov zaliv ob obalnem mestu Izola vam odkriva naselbine Rimljanov iz 2. stoletja pred našim štetjem. Tu lahko vidite ostanke obmorske vile z največjim pristaniščem tistega časa v severni Istri. Navdušili vas bodo rimski mozaiki, njihova površina pa je največja v Sloveniji. Tudi pod morsko gladino lahko občudujete rimske ostaline. Za piko na i si lahko privoščite še pravo rimsko gostijo.
Novo mesto je največje svetovno najdišče situl, bronastih posod za shranjevanje pijač. Na dveh gomilnih grobiščih so jih našli 16, med katerimi je več kot polovica figuralno okrašenih z mitskimi in herojskimi prizori. Situle veljajo za izredno umetniško stvaritev iz železne dobe in so izjemen prikaz takratnega življenja in odsev halšatske kulture. Za Novo mesto so tako dragocene, da imajo celo svoj praznik!
Situla iz 5. stoletja pred našim štetjem, ki so jo našli na Vačah in si jo danes lahko ogledate v Narodnem muzeju Slovenije, je eden najlepših primerkov situlske umetnosti. Poleg kakovostne izdelave se njena izjemnost kaže tudi v okrasitvi. V treh pasovih – frizih lahko skozi človeške in živalske motive razberemo idealizirano pripoved o pomembnih dejanjih in dogodkih iz življenja bojevnika, ki je bil verjetno vladar.
Foto: Situla z Vač, hrani Narodni muzej Slovenije (fotografija: Tomaž Lauko)
Rimljani so se zadrževali in pustili pečat tudi na istrskem polotoku. Njihovo zapuščino lahko spoznate v Pokrajinskem muzeju Koper, kjer lahko vidite zbirko antičnih amfor, nepogrešljivih sopotnic razvoja rimskega gospodarstva ter žar. Skozi tadva predmeta, ki simbolizirata svet živih in mrtvih, se vije pol tisočletna zgodba Kopra v rimski dobi. Najmlajši obiskovalci se lahko preizkusijo v kvizu, še prej pa spoznate zanimivosti o tem, s čim so si Rimljani svetili, kaj so jedli, kako so se oblačili in kako so si krajšali čas.
Rifnik ni le priljubljena izletniška točka nad Šentjurjem, ampak tudi mesto največje poznoantične naselbine na Slovenskem. Danes so ostanki del urejenega arheološkega parka. Najdbe z Rifnika lahko občudujete v šentjurski mestni muzejski zbirki Rifnik in njegovi zakladi. Pa še namig za družinsko zabavo: v arheološkem parku se lahko podate na raziskovalno pustolovščino in poiščete skriti zaklad.
Villa rustica je značilno rimsko posestvo s kmečko hišo in gospodarskimi poslopji. Eden najlepših ostankov podeželske vile se nahaja v Mošnjah pri Radovljici. Najdišče je bilo prava zakladnica predmetov iz obdobja med 1. in 4. stoletjem, med najbolj zanimivimi je sončna ura iz domačega tufa. Arheološko najdišče z ostanki gospodarskih in bivalnih objektov si lahko ogledate ob Arheološki poti Mošnje.
Poleg že naštetih arheoloških najdišč in predmetov, ki jih spremljajo zanimiva doživetja, lahko v slovenskih zgodovinskih mestih najdete še vrsto drugih dragocenih arheoloških zakladov, ki pripovedujejo zgodbe iz preteklosti.
Čeprav skrita na strmi, težko dostopni skalni vzpetini na južnem pobočju Stola, je nekdanja vasica Ajdna eno najznamenitejših poznoantičnih arheoloških najdišč na Slovenskem. V 5. in 6. stoletju pred vpadi ljudstev s severa sem zatekli prebivalci tega območja. Priti do vasice je bil pravi izziv, a ko si enkrat na vrhu skalnega zoba, se razkrije čudovit razgled na Julijske Alpe in Blejsko jezero. Med arheološkimi najdbami je ljudsko domišljijo burila najdba groba mlade ženske, za katero so ugibali, ali je mitološka Ajdovska deklica. Z arheološkega vidika je bolj zanimiva najdba bronaste broške v obliki ptice, ki jo poleg drugih predmetov kot hologram občudujete v Čopovi rojstni hiši v Žirovnici.
Zgodovinska podoba Slovenije je zelo pestra in zanimiva, o čemer govorijo predmeti, stavbe, pa tudi običaji in tradicija. Čas je, da z nami odpotujete v preteklost in na sodoben način spoznate dragocenosti naših prednikov.
Predmeti muzejev zgodovinskih mest, ki si jih velja ogledati.
Slovenija je prepredena z gradovi, dvorci in trdnjavami.
Spoznajte nekaj biserov slovenske sakralne dediščine na najbolj doživet način.
Doživetja, zaradi katerih se je vredno ustaviti v slovenskih mestih.
Spoznajte prebivalce Slovenije ter njihove navade in običaje.
Doživite rokodelsko in obrtniško tradicijo slovenskih krajev in mest.
Prosimo, obiščite domačo stran ali izberite drug jezik.
Nastavitve zasebnosti