Šaleška jezera so nastala zaradi izkopavanja lignita, ki ga izkoriščajo že več kot 130 let. Premogovniške ugreznine so nastale sredi dna Šaleške doline, ki je bilo pred tem v prevladudujoči meri v kmetijski rabi, bilo pa je tudi precej gosto poseljeno. Tam, kjer so dandanes jezera, je bilo več podeželskih naselij, ki so delno ali v celoti izginila, na primer Škale, Družmirje in Preloge. Zaradi premogovništva se podoba doline še vedno spreminja, spreminjajo pa se tudi jezera. Prostornina ugrezninske kotanje je leta 2004 presegla 110 milijonov kubičnih metrov, njena površina pa je bila dobrih 6 kvadratnih kilometrov. Najgloblje dele te kotanje je napolnila voda in nastala so tri jezera, ki zavzemajo približno tretjino prostornine in prav takšen delež površine ugrezninske kotanje. Jezera, ki jih napajajo potoki, so dobila imena po naseljih, ki so se morala umakniti ojezerjevanju (Škalsko jezero, Družmirsko jezero), oziroma po mestu, ki je zaradi premogovništva postalo objezersko naselje (Velenjsko jezero).

Šaleška jezera se po številnih značilnostih med seboj precej razlikujejo. Z razlikami je pogojena tudi različna raba jezer in njihovih bregov. Ker se kotlinsko dno od Šaleka na vzhodu proti Šoštanju na zahodu spušča, so različne tudi nadmorske višine gladine posameznih jezer. Najvišje, na nadmorski višini 372 m, je gladina Škalskega jezera, gladina Velenjskega je šest metrov nižje, še nadaljnjih šest metrov nižje pa je gladina Družmirskega jezera.

Najstarejše je Škalsko jezero, ki se je začelo oblikovati že pred 2. svetovno vojno, a je bilo takoj po njej približno polovico manjše kot danes. Njegova oblika je bolj ali manj dokončna, saj so v tem predelu doline lignit že prenehali izkopavati. Ker je nastajalo v začetni, manj intenzivni fazi razvoja premogovništva v Šaleški dolini, je med vsemi tremi jezeri najmanjše. Meri 17 hektarjev in vsebuje milijon kubičnih metrov vode. Velenjsko jezero je s površino blizu 1,4 kvadratnih kilometrov in prostornino 27,7 milijonov kubičnih metrov največje v Šaleški dolini in med večjimi v Sloveniji. Njegovo pojezerje obsega več kot 20 kvadratnih kilometrov, ki jih poseljuje približno 1500 prebivalcev. Jezero je dolgo 1,4 km in široko 1,3 km. Z globino 55 m je globlje od Blejskega (31 m) in Bohinjskega jezera (45 m), po površini pa je povsem enako Blejskemu, vendar v primerjavi z njim vsebuje dobra dva milijona kubičnih metrov več vode.

Družmirsko jezero se je pojavilo najpozneje. Sredi Družmirskega polja je začelo nastajati leta 1975. Leta 2003 je obsegalo več kot 55 hektarjev in je vsebovalo skoraj 12 milijonov kubičnih metrov vode. Med vsemi šaleškimi jezeri ima največje pojezerje, veliko več kot 30 kvadratnih kilometrov. Velunja, ki je poleg padavin njegov edini vodni vir, je dovolj vodnata, da se voda v njem teoretično izmenja od dvakrat do šestkrat letno. Kljub temu je njena kakovost vprašljiva. Ker je nad jezerom naselje Gaberke z intenzivnim kmetijstvom, obstaja nevarnost, da se stanje vode še poslabša. Padavine in Velunja prispevajo v jezero povprečno 24,5 milijonov kubičnih metrov vode letno. Če odštejemo izhlapevanje, bi moralo iz Velunje v Pako odteči povprečno 24 milijonov kubičnih metrov vode, vendar je zaradi odvajanja tehnološke vode za potrebe šoštanjske elektrarne in povečevanja prostornine jezera, kar povečuje izhlapevanje, odteče precej manj.

Družmirsko jezero s povprečno globino 24 m velja za najgloblje jezero v Sloveniji. Pod njim in njegovimi bregovi so aktivni rovi Premogovnika Velenje Ima dve jezerski kotanji. Zahodna je manjša in plitvejša (globina manj kot 5 m), večja osrednja kotanja pa ima dve poglobitvi. Največja izmerjena globina znaša 72,8 metrov (leta 2003) Glavna jezerska kotanja poteka v smeri vzhod–zahod in je podobno usmerjena kot kotanja Škalskega jezera. Razmerje med največjo dolžino in širino je 2,2 : 1. Bregovi so nekoliko bolj razčlenjeni kot pri Velenjskem jezeru. Obseg obale je 3,4 km, jezero pa se bo zaradi nadaljnjega izkopavanja lignita še bistveno povečalo. Spreminjalo se bo na vseh straneh, razen na jugozahodni, kjer meji na Šoštanj in Pako. Po načrtih Premogovnika Velenje naj bi leta 2020 obsegalo blizu 1,7 kvadratnih kilometrov, s čimer naj bi tako po površini kot po količini vode postalo največje jezero v Šaleški dolini.
Vir: Zveza geografskih društev Slovenije