Ocenite ponudbo:

Mestni park

Tiskanje Dodaj v turistični vodič
Naslov: Maribor, 2000 Maribor
www.maribor-pohorje.si
Sprehodite se severno od mestnega jedra ter se sprostite v lepo urejenem parku, ki skupaj s tremi ribniki, Piramido in Kalvarijo tvori 5 ha parkovnih in oblikovalnih površin.

Park je priljubljeno sprehajališče

Pot je speljana med raznolikim drevjem, urejenimi cvetličnimi nasadi, Rožnim gričem in fontanami, tudi preko čudovitih treh ribnikov, ki predstavljajo dom številnim vodnim pticam. V ribnikih srečate labode, račke pa tudi kakšno želvo, ki je v domačem akvariju prehitro zrasla. Obiščete pa lahko tudi Akvarij-terarij, ki je zelo priljubljen, tako med otroki kot odraslimi. V manjšem delu parka je urejeno otroško igrišče in otroci so navdušeni nad igrali. Srečanje s pogumno veverico, ki priskaklja po ponujen orešček, pa je gotovo nepozabno doživetje. Z nekoliko sreče lahko ob nedeljah prisluhnete koncertu v paviljonu sredi parka.

MARIBORSKI MESTNI PARK SKOZI ZGODOVINO

Zgodovina mariborskega mestnega parka je najtesneje povezana z delom
Olepševalnega društva v Mariboru, ki je že med leti 1869 in 1872 zasadilo prva drevesa
v mariborskem Mestnem parku. Leta 1877 ponovno oživi delo Olepševalnega
(Turističnega društva) v Mariboru.

Med društvom in mestno občino Maribor je bila 14. decembra 1877 sklenjena pogodba,
da občina prepusti društvu v oskrbo vse občinske javne nasade, za kar bo iz občinske
blagajne dobivalo vsakoletno podporo, za varstvo nasadov pa bo društvu v pomoč tudi
mestna straža!

V prvih letih je bila glavna nit društvenega delovanja prav nasaditev in ureditev mestnih
parkov, drevoredov in parkovnih gozdov
. Društvo je skrbelo za nadaljnje zasajanje
dreves in urejanje zelenic v Mestnem parku, ki je nastal na nekdanjih zemljiščih grofa
Brandisa in podjetnika Badla, vzhodno od današnje osrednje promenade. Del mestnega
parka zahodno od promenade za katerega je načrt izdelal in na javni natečaj v Maribor
poslal dunajski krajinski arhitekt dr. Julius Feldbacher, je društvo zasadilo med leti 1889
do 1896. Že leta 1883 je društvo od barona Twickla trikotno zemljišče med Tremi ribniki
in zahodnim koncem današnjega Tomšičevega drevoreda ter ga spremenilo v park.
Leta 1895 je društvo odkupilo 5 oralov opuščenega vinograda pod Kalvarijo ter ga
pogozdilo z 19 tisoč smrekami in pet tisoč drugimi drevesi. Na zemljišču ob Vrbanski
cesti, ki ga je Lavantinska škofija podarila društvu, je bil prav tako leta 1895 zasajen
kostanjev drevored.

Turistično društvo (Olepševalno društvo) je leta 1896 pričelo z zasajanjem kostanjev v
Tomšičevem drevoredu in ga v celotni dolžini, od parka do današnje Partizanske ceste,
končalo leta 1905.

Mestni park, ki danes meji na jugu na Mladinsko in Maistrovo ulico, na severu na Mestni
vrh
in Tri ribnike, in se na zahodu konča ob Trubarjevi ulici in na vzhodu ob Ulici heroja
Staneta, so tudi v kasnejših desetletjih še razširili in obogatili z novimi zasaditvami
redkih dreves.

Mariborsko turistično društvo je uredilo leta 1884 tudi park na današnjem Trgu generala
Maistra
, ob spomeniku admiralu Tegetthoffu ter 1888. leta park na prostoru nekdanje
gramoznice, nasproti železniške postaje, na današnjem Kidričevem trgu.
Tudi na tedanjem Stolnem trgu, današnjem Slomškovem trgu, so leta 1891 po porušitvi
mestnega župnišča uredili majhen park.

Urejanje starih in zasajevanje novih parkov v Mariboru je društvo plačevalo s sredstvi
mestne občine, Mestne hranilnice kot tudi z lastnimi sredstvi, od prodaje cvetja, listja,
trave in od zabavnih prireditev.
Zraven javnih parkovnih površin je ob novo zgrajeni Scherbaumovi vili (današnji Muzej
narodne osvoboditve Maribor) nastal zasebni park z redkimi vrstami dreves in lepo
fontano.

Leta 1882 so v Mestnem parku postavili prvi spomenik cesarju Jožefu II., leta 1883 spomenik nadvojvodi Janezu in leta 1900 spomenik utemeljitelju nemških turnerskih društev Jahnu. V parku pred realno gimnazijo so leta 1883 ob prisotnosti cesarja Franca Jožefa postavili spomenik admiralu Tegetthoffu, pred Mestno hranilnico pa so v 90. letih 19. stoletja odkrili spomenik utemeljitelju hranilnice županu Andreju Tappeinerju. Vsi spomeniki bi naj mestu dali nemški videz.

Po razpadu Avstrije si je društvo nadelo naslov Olepševalno društvo za mesto Maribor in leta 1920 izvolilo slovenski odbor s predsednikom dr. Ludvikom Brencetom. Olepševalno društvo za mesto Maribor je po nekajletnih pripetijah zaradi centralizacije vodenja iz Ljubljane leta 1926 ponovno zaživelo. Olepševalno in tujskoprometno društvo se je posvečalo lepšanju in negovanju mestnih zelenih in parkovnih površin. Mesto je društvu dalo v upravljanje mestno vrtnarijo – Ljudski vrt na današnji Mladinski ulici. Skrbelo je prav tako za dva ribnika ob Treh ribnikih, kjer so se pozimi meščani drsali, poleti pa čolnarili. Ob čolnarni je mestna občina leta 1927 namesto lesenih razpadajočih barak postavila lep zidan paviljon z garderobami in teraso. Z bližnjo gostilno Kliček in Ribarskim društvom je Olepševalno društvo sklenilo pogodbi, in tako povečalo turistično ponudbo obiskovalcem parka. V tem času so načrtno zasadili še območje med Tremi ribniki in Mestnim vrhom. Društvo je sredstva dobivalo s prirejanjem promenadnih koncertov, prodajanjem sena in z letno občinsko dotacijo 1200 dinarjev za košnjo trave v parkih. Leta 1929 je mestni svet dovolil ureditev otroškega igrišča v Mestnem parku. Društvo je v najuspešnejših letih pred drugo svetovno vojno štelo okrog 830 članov.

Po vojni se je leta 1946 najprej ustanovilo Turistično društvo, ki pa ni bilo aktivno in je leta 1948 prenehalo delovati. Nakar se je leta 1951 ponovno ustanovilo in njegov predsednik je postal takratni mariborski župan Janko Markič. Že naslednje leto je društvu uspelo urediti v Mestnem parku, v nekdanji Park kavarni, poznejši otroški mlečni restavraciji, akvarij in otroško igrišče s kopališčem. Leta 1952 so po zaslugi društva odprli v Mestnem parku tudi promenado, nekaj let kasneje »Tihi gaj« za upokojence v delu Mestnega parka, ki pa je zaradi zelo razširjenega kvartopirstva postal znan kot »mariborski Monte Carlo«. Društvo je na Trgu Borisa Kidriča uredilo park in postavilo ob njem spomenik Borisu Kidriču. Prav tako je prirejalo v mariborskem parku promenadne koncerte, upravljalo s čolnarno in drsališčem ob Treh ribnikih ter v 60.letih podaljšalo promenado v Mestnem parku do Treh ribnikov.

DREVJE IN SPOMENIKI V PARKU TER TOMŠICEV DREVORED
Drevje v parku
Danes raste v Mestnem parku okoli 100 vrst domacih in tujih listavcev in mnogo iglavcev. Približno cetrtina dreves izvira še iz casa prve zasaditve. Leta 1998 je bilo ob 100-letnici mariborskega olimpionika Leona Štuklja v parku posajenih 100 novih dreves.

Spomeniki v parku
V parku je bilo v razlicnih obdobjih postavljenih tudi nekaj spomenikov, od katerih sta ohranjena dva. Na južnem robu parka stoji spomenik borcev za severno mejo, na severnem pa spomenik majniški deklaraciji, ki je med 1. svetovno vojno utemeljila Slovensko državnost. Park krasijo tudi skulpture in fontane.

Tomšicev drevored
Obišcete pa lahko tudi Tomšicev drevored, ki vodi od glavnega kolodvora do Mestnega parka. Z drevoreda se lahko povzpnemo tudi na gric Piramido, kjer se obiskovalcu ponudi najlepši pogled na mesto, ki kraljuje nad Mestnim parkom in mestom.

 


Turistično informacijski center Maribor 
Partizanska cesta 6a 
2000 
Maribor 
Telefon : 02 234 66 11 
Faks : 02 234 66 13 
E-pošta :  
Spletna stran : www.maribor-pohorje.si 


GPS Northing (N) : 46,5646 
GPS Easting (E) : 15,6486 
Fotografije
Skrbnik : Zavod za turizem Maribor - Pohorje | 02 234 66 11 | | last modified: 16.06.2014
na zemljevid
GPS N: 46,5646
E: 15,6486
Regija: Podravska
Destinacija: Maribor - Pohorje
Kraj: Maribor

Rezerviraj & kupi

Rezervacije
Išči v:

Prihod:
Dan
Mesec
Leto

Noči
Sobe
Os./sobo
Prikaži v Google Zemljevidih
Napredno iskanje
IŠČI
X

Piškotki

Spletno mesto uporablja t.i. piškotke za izboljšanje uporabniške izkušnje. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.
Se strinjam
Preberite podrobnosti