Pravijo, da je klopotec pravi znanilec jeseni; ko ga zaslišiš, je jesen pred vrati. Ni pa pomemben le čas, ko klopotce postavljajo, pač pa tudi čas, ko jih podirajo. Klopotec snamejo z droga po trgatvi, najkasneje pa do Martinovega, 11. novembra. Gospodarja, ki pozabi sneti klopotec, lahko presenetijo vaški fantje, ki ponoči klopotec ukradejo in na drogu pustijo sporočilo, kakšna je odkupnina zanj.
Po ljudskem verovanju klopotec izganja kače iz grozdja in ga mehča, a v resnici preganja le vrabce in škorce. Prvi zapisi o klopotcu izvirajo iz leta 1695, neki mariborski zgodovinar pa poroča, da se je v Halozah in Zagorju pojavil že leta 1573 in je starejši od mlina na vodo. Posebnost haloškega klopotca je, da ima šest per, za razliko od avstrijskoštajerskega, ki jih ima osem, in slovenjegoriškega , ki jih ima samo štiri,.
Pri izdelavi klopotca sta zelo pomembni tako oblika kot tudi melodija, ki je odvisna od pravilne izbire in obdelave lesa.