Kar je narejeno z ljubeznijo, trudom in znanjem, ima veliko možnosti, da uspe. Vendar pa brez naravnih danosti to ni vedno možno. Slovenska vina združujejo vse našteto. Pogoji za rast in razvoj vinske trte so namreč v več delih Slovenije izvrstni. Poznavalci vin glede na podnebje, sestavo tal in relief nekatere slovenske vinorodne lege uvrščajo med najboljše na svetu. Naravni pogoji za pridelavo vina so torej dobri, ampak to je seveda šele prvi del »čarovnije«, iz katere nastane in nato živi vino. In številni slovenski vinarji obvladajo tudi ta del.
V Sloveniji letno pridelajo od 80 do 100 milijonov litrov vina, kar je glede na količino pridelanih vin na svetovni ravni neznatna količina. Vendar so slovenska vina v svetovnem merilu toliko bolj pomembna in izstopajoča po svoji kakovosti in okusu. Skoraj 70% slovenskih vin izpolnjuje kriterije za kakovostna in vrhunska vina, kar je vsekakor tudi posledica visoko razvite vinske kulture in zahtev uživalcev vina.
Slovenska vina brez težav prepričajo in očarajo še tako velike poznavalce. Na voljo so bela in rdečavina, z bujno aromo in manj aromatična, močnega, polnega ali lahkotnega okusa. V Sloveniji pridelajo večino – okoli 70% - belih vin. Po vsebnosti sladkorja so zastopane vse kategorije – od suhih do sladkih vin. Preizkušate lahko različna predikatna vina, penine, biserna ali likerska vina. Čeprav so vina vseh vinorodnih dežel na voljo po boljših restavracijah in gostilnah, je posebej prijetno spoznavanje teh vin v svojih naravnih okoljih, torej v slovenskih vinorodnih deželah – v tamkajšnjih gostilnah, kmečkih turizmih in vinskih kleteh.
Na vzhod, jugovzhod in jugozahod
Slovenija ima tri vinorodne dežele. V Podravski vinorodni deželi na vzhodnem delu Slovenije slovijo zlasti po belih vrstah vina. Najbolj razširjen je laški rizling, veliko je tudi chardonnaya in sauvignona. To so bele vrste, ki jih pridelujejo tudi na jugovzhodu, v Posavski vinorodni deželi, kjer pa imajo pomemben delež tudi rdeča vina, kot je na primer modra frankinja. Tudi v Primorski vinorodni deželi imajo različna mednarodno uveljavljena vrstna vina, vendar hkrati kar nekaj lokalnih in avtohtonih vrst. Omenimo le zelen in pinelo iz Vipavskega vinorodnega okoliša. Posebnost te dežele je tudi teran iz Kraškega vinorodnega okoliša.
Pokušnja slovenskih vrstnih vin je sicer šele začetek raziskovanja, saj je veliko odličnih zvrstnih vin. Med njimi velja izpostaviti posebno zaščiteno vino cviček iz vinorodnega okoliša Dolenjska.
Pa na zdravje!
Vino ima že več stoletij izjemen družbeni in družabni pomen v Sloveniji, saj je prisotno na skoraj vseh pomembnih dogodkih v življenju posameznika. Krepi se tudi kultura uživanja vina v zmernih količinah, opijanje z vinom pa postaja družbeno vse manj sprejemljivo. »Rujno kapljico«, kakor vino radi poimenujemo, je namreč potrebno uživati za zdravje. In tega si seveda krepimo tudi tedaj, ko v dobri družbi dvignemo kozarec vina in drug drugemu zaželimo zdravja. Na zdravje!
Kar je narejeno z ljubeznijo, trudom in znanjem, ima veliko možnosti, da uspe. Vendar pa brez naravnih danosti to ni vedno možno. Slovenska vina združujejo vse našteto. Pogoji za rast in razvoj vinske trte so namreč v več delih Slovenije izvrstni. Poznavalci vin glede na podnebje, sestavo tal in relief nekatere slovenske vinorodne lege uvrščajo med najboljše na svetu. Naravni pogoji za pridelavo vina so torej dobri, ampak to je seveda šele prvi del »čarovnije«, iz katere nastane in nato živi vino. In številni slovenski vinarji obvladajo tudi ta del. 
Slovenska vina brez težav prepričajo in očarajo še tako velike poznavalce. Na voljo so bela in rdeča vina, z bujno aromo in manj aromatična, močnega, polnega ali lahkotnega okusa. V Sloveniji pridelajo večino – okoli 70% - belih vin. Po vsebnosti sladkorja so zastopane vse kategorije – od suhih do sladkih vin. Preizkušate lahko različna predikatna vina, penine, biserna ali likerska vina. Čeprav so vina vseh vinorodnih dežel na voljo po boljših restavracijah in gostilnah, je posebej prijetno spoznavanje teh vin v svojih naravnih okoljih, torej v slovenskih vinorodnih deželah – v tamkajšnjih gostilnah, kmečkih turizmih in vinskih kleteh. 
razširjen je laški rizling, veliko je tudi chardonnaya in sauvignona. To so bele vrste, ki jih pridelujejo tudi na jugovzhodu, v Posavski vinorodni deželi, kjer pa imajo pomemben delež tudi rdeča vina, kot je na primer modra frankinja. Tudi v Primorski vinorodni deželi imajo različna mednarodno uveljavljena vrstna vina, vendar hkrati kar nekaj lokalnih in avtohtonih vrst. Omenimo le zelen in pinelo iz Vipavskega vinorodnega okoliša. Posebnost te dežele je tudi teran iz Kraškega vinorodnega okoliša. 
