Neizmerna pestrost

Ena izmed prvih stvari, ki jih opazite po prihodu v Slovenijo, je izjemna razgibanost in raznolikost pokrajin. Vožnja preko Slovenije ustvari občutek, da ste v zelo kratkem času prevozili več držav.

Na majhnem delu Evrope je narava združila in prepletla celo paleto pokrajinskih raznolikosti. Mogočne alpske vrhove s strmimi stenami, globoke kraške jame in brezna, mehko zaobljena gričevja in ravninska prostranstva, vse to krasi slovensko površje. Vanj so umeščena tudi lepa jezera in žuboreči potoki, tišina gozdov in bučanje morskih valov.

Z nekoliko bolj geografskimi pojmi to pomeni, da Slovenija leži na stičišču alpskega, sredozemskega, panonskega in dinarskega sveta, ki so vsi pustili pečat na slovensko površje.

Zelene površine

V Sloveniji je prevladujoča barva zelena. Gozdovi pokrivajo skoraj 60 odstotkov ozemlja, na jugu države so celo ostanki pragozdu. Prisojne strani številnih gričev v vinorodnih deželah krasi vinska trta. V dolinah je še vedno moč najti travnike, čeprav so rodovitna območja izkoriščena predvsem za poljedelstvo.

Gore in hribovja...

Večina Slovenije je gorate ali hribovite, še najbolj njen severni del ob meji z Avstrijo. Z vzhoda proti zahodu se tako raztezajo skupina Julijskih Alp, Karavank ter Kamniško - Savinjskih Alp. V Julijskih Alpah je najvišji slovenski vrh Triglav, vznožje Kamniško - Savinjskih Alp pa je le kake pol ure vožnje oddaljeno od glavnega mesta Ljubljane. V vseh skupinah so vrhovi, ki presegajo dva tisoč metrov. Še vzhodneje leži mogočno Pohorje, okoli 1.500 metrov visoko hribovje.

Hribovja zavzemajo velika območja tudi zahodno in južno od Ljubljane.

...obala in griči...

Slovenska obala je majhna, a zelo razgibana. Na njej so med drugim mednarodno znane Sečoveljske soline in lepo ohranjena srednjeveška mesta, kot je denimo Piran. Obalno zaledje zavzemajo gričevja Slovenske Istre. Gričev je veliko tudi v jugovzhodni Sloveniji in na vzhodu, torej na območjih, kjer uspeva vinska trta.

...doline...

Omembe vreden del slovenskega površja zavzemajo tudi ravnine, kotline, doline in kraška polja. Ravnin je največ na severovzhodu države, kjer se že začenja Panonska nižina. V največji kotlini leži glavno mesto Ljubljana z okolico, velika je tudi Celjska kotlina.

...in podzemlje

Izjemno je tudi območje pod zemljo. Na območju kraškega sveta je na tisoče kraških jam.

Zaščitena območja

Več kot tretjino slovenskega površja je zaščitenega. Največji del spada v evropsko mrežo Natura 2000, s katero varujejo biotsko raznolikost. V zaščitena območja spadajo tudi številni naravni parki, med njimi edini narodni park - Triglavski narodni park.

Dodaten pečat raznolikosti slovenskega površja dajejo tudi vode. Slovenija je ena izmed vodnato najbolj bogatih držav v Evropi. Številni potoki, reke in jezera so še vedno čisti.

Velika izbira

Vse te naravne danosti v Sloveniji omogočajo ljudem obilico možnosti za dejavnosti v naravi. Zjutraj denimo lahko smučate na gorskem smučišču, še popoldne se sprehajate od obali Jadranskega morja ali pa razvajate v termah na vzhodu Slovenije, zvečer pa obiščete kako kulturno prireditev na spet drugem koncu Slovenije. Med tem zapolnjenim urnikom se kljub temu najde čas še za kulinarične užitke.

Taki primeri preživetja dneva v Sloveniji sploh niso teoretični, ampak lahko spoznate mnogo ljudi, ki to dejansko počnejo. Od denimo obalnega mesta Koper do Jesenic na severu države ste lahko v manj kot dveh urah. Od Kopra do Murske Sobote na skrajnem severovzhodu pa z avtom potrebujete približno tri ure.