Velika planina je obsežna in razgibana visokogorska kraška planota v Kamniško – Savinjskih Alpah.
V višinskem pasu od 1200 m do 1668 m je nastalo eno najstarejših in največjih pašnih območij slovenskega alpskega sveta, ki ga sestavljajo selišča Velika, Mala in Gojška planina ter planine Kisovec, Konjščica in Dol. Arheološke raziskave so pokazale, da na tem prostoru človek gospodari že več kot tri tisoč let. Značilni pastirski stanovi (danes je takšna samo še muzejska Preskarjeva bajta) oživijo tudi pozimi, saj k obisku vabijo urejene proge za alpsko smučanje, pobočja pa kličejo k sankanju. Poleti se lahko iz doline na obisk k pastirjem povzpnete po starih planinskih poteh ali pa se odločite za prevoz z gorskimi kolesi kjer lahko izbirate med številnimi označenimi kolovozi.

• Nastanitev s polpenzionom ali kosilo/večerja na turističnih kmetijah Viženčar na Ambrožu pod Krvavcem,Ramšak pri Gornjem Gradu, Pogorevc pri Lučah, kjer boste lahko poskusili lokalne jedi.
• Izbrane lokalne jedi lahko poskusite v Domžalskem domu na Veliki planini ter v naselju pri pastirjih.
• Ogled pastirskega naselja s kapelo Marije Snežne ali  Preskarjeve bajte, edine ohranjene velikoplaninske bajte v Sloveniji. Obisk lahko združite s prikazom izdelave sira trniča in spoznavanjem pisave – deščice za okraševanje sira ter buše.
• Ogled jame Veternice na Veliki planini.
• Možnost gorskega kolesarjenja. Izhodišče kolesarske steze je na predelu Zeleni Rob, od koder sledite oznakam in se počasi spuščate proti Tihi Dolini in Kranjskemu Raku.

Prireditve na prostem:

• »Bajtarski golaž« na Veliki planini, , v poletnih mesecih.
• Pastirčkove igre za najmlajše« v Pastirskem naselju, v mesecu februarju.
• Tekmovanje v smučanju »po starem« za pokal »Šinkel«, v mesecu marcu.
• Maša v kapeli Marije Snežne, 15. avgusta.
• Božičnica v kapeli Marije Snežne, 24. decembra ob 0.00.