Kolesarske poti po MTB parku Notranjska so zasnovane na način, ki omogoča kolesarjem spoznavanje narave in kulturne dediščine vasi, zatorej so po večini speljane po stran poteh (makadam, kolovozi, travniške in gozdne poti). Na voljo je deset krožnih tur, ki so locirane v petih občinah (Postojna, Pivka, Cerknica, Ilirska Bistrica in Loška dolina), in več kot 500 km prog. Območje MTB parka Notranjska obsega 1.381 km2, 217 naselij in 49.014 prebivalcev. Značilno je po svoji pogozdenosti, saj gre za največje neposeljeno gozdno območje v centralni Evropi. Javorniško - Snežniški masiv je pravi labirint poti, kjer je dober lokalni vodič zelo priporočljiv.

Pokrajina Notranjska, mali svet zase na jugozahodnem, najbolj gozdnatem delu Slovenije, je posejana z visokimi planotami, med katerimi gnezdijo zeleni dragulji: kraška polja, zdaj jezera, jutri travniki, reke, zdaj na površju, jutri že pod zemljo, čudovit podzemni svet, soteske, živi gozdovi, pravljični gradovi in skoraj že pozabljene vasi, v katerih se v bližini hiš pod večer rad pomudi kakšen trop srnjadi.

Notranjska je pravi kraj za pobeg iz prometnih zamaškov v naročje neokrnjene narave. Naravne znamenitosti, ki jih je vredno obiskati, se vrstijo ena za drugo. Najbolj odmevna naravna galerija je seveda svetovno znana Postojnska jama, vendar pa svet večnosti, kjer se stapljata voda in kamen, predstavljajo še drugi, manj znani biseri kraškega sveta.

Kapljice vode že stoletja na videz neopazno raztapljajo apnenčasta tla tudi v Pivki, Črni, Otoški jami in številnih drugih. Iz vode izločen apnenec v kristalih - siga, ki je obarvana vse od snežno belih, rjavih, pa do rdečkastih odtenkov, tvori oblike, s katerimi se lahko z malo domišljije zabavamo podobno kot z oblikami oblakov. Podzemni svet je pravi gledališki oder, kjer se odvija igra časa in narave.

Le-ta pa se na notranjskem odvija tudi na površju. Najbolj vidne preobrazbe med letnimi časi so deležna presihajoča kraška jezera, ki menjajo svoje obraze ne le med letom, ampak celo med samimi letnimi časi. Ob polnem vodostaju in vetrovnih dnevih spominja obsežno Cerkniško jezero na morje, ko pa voda skozi številne jame in luknje v jezerskem dnu odteče, vsaka sled za jezerom izgine. Preobleko, ki zamenja jezero, prebivalci radi primerjajo z lunino pokrajino.

Med obema ekstremoma pa se bohoti paleta različic matere narave, ki tu prav gotovo ni skoparila s presenečenji. Čas ko cvetijo blatniki, odene jezero v rumeno, mraz ga preoblikuje v veliko ledeno ploskev, ko se ženijo žabe, je to kraj kričečih žabjih koncertov, ko pa se začnejo sušni dnevi, je slika jezera prva vsak dan drugačna. Krčenje jezera v eno samo, široko strugo, pospremijo ribiči z razmajanimi čolni. Čeprav so presihajoča jezera odličen kraj za opazovanje ptic in živali, pa imamo največ sreče pri tem v obsežnih gozdovih Javornikov in Snežniškega regionalnega parka.

Na "foto safari" po makadamskih gozdnih cestah se je najbolje odpraviti zgodaj zjutraj ali zvečer, ko so živali najbolj dejavne. Divje živali domujejo tudi v krajinskem parku Rakov Škocjan, katerega vhod se nahaja na stari cesti med Postojno in Cerknico. Rakov škocjan je znan predvsem po čudovitih kraških pojavih, ki so nastali z udorom podzemnega rova. Dolino reke Rak spremljajo pravljične slike mogočnih dreves, živo zelenega mahu, mostičkov, poti, jam in mostov, prepadnih sten in naravnih oken, skozi katera se nam odpirajo prečudoviti razgledi na okolico. Dobro označena turistična pot, opremljena z opisi glavnih znamenitosti, nas popelje na ogled prizorišča še ene igre narave in časa, kjer zmaguje večnost.