Grad stoji na uravnavi sredi mesta, v osi razsežnega, v krajinskem slogu urejenega parka, ki sega od spomenika NOB (1945, arhitekt Arončik) do samega gradu. Zasnovan je bil v obliki pravilnega renesančnega kastela ob koncu 16. stoletja, verjetno na lokaciji predhodnika iz 13. stoletja. Preuredili so ga pred sredino 18. stoletja. Pritličje ima štiristrano peščeno notranje dvorišče in štiri enako visoke robne trakte. Na zunanjih vogalih izstopajo štirje po tlorisu pravokotni stolpi, ki ne presegajo osnovne višine stavbe. Na zahodni strani so k trdnjavi prizidali baročno kapelo. Grad je bil v lasti različnih fevdalcev, med znanimi so bili Széchyji in Szápáryji.

Na vzhodni strani osno zasnovo poudarja reprezentančen baročni vhodni portal s figurama atlantov. Postavljena sta pod balkon, ki so ga restavrirali l. 1976. Zunanjščina ima, razen vhodnega portala in severne fasade, ki poudarja slavnostno dvorano, skromnejše arhitekturno okrasje. Feri Novak je v 60. letih prejšnjega stoletja načrtoval prizidek z novo dvorano. Slednjo sta l. 1988 adaptirala arhitekta Vesna in Matej Vozlič. Pročelja so obnovili l. 1992.

Slavnostna dvorana v nadstropju in v traktu z balkonom je okrašena s freskami in štukom. Alegorijo miru je morda naslikal Johannes Pockel. V gradu je po nadstropju speljana zbirka Pokrajinskega muzeja. Kakovostna postavitev Vladimirja Pezdirca vodi od prazgodovine v antiko in srednji vek, skozi romaniko, gotiko in v barok. Posebej so omenjeni Judje in njihovo bivanje v Prekmurju, življenje na kmetih, razvoj po priključitvi prvi Jugoslaviji, trpljenje v drugi svetovni vojni. Razstavo zaključuje zanimiva zbirka življenja v prvi polovici 20. stoletja. Muzej v gradu je redno odprt.