Pražupna cerkev sv. Trojice je kot kapela obstajala že pred letom 1199. Obsegala je sedanjo banjasto obokano zvonico in apsido. V prvi polovici 13. stoletja je cerkev obsegala mlajšo ladjo in starejšo kapelo, ki so jo spremenili v pravokoten korni prostor z nekoliko podaljšano apsido, s čimer je nastala zasnova, ki je pri nas sicer ne srečamo. Leta 1280 je cerkev doživela prvo veliko prezidavo: nadzidali so jo in jo razširili. Cerkev je postala skoraj enkrat večja, na vzhodu pa je dobila zvonik, ki je komaj presegel sleme ladjine strehe. Kasneje je bila še nekajkrat predelana, večino sedanje opreme pa so priskrbeli v drugi polovici 18. stoletja. Leta 1770 so vzhodni del cerkve spremenili v kapelo Matere Božje, ki sta jo po letu 1831 poslikala graška slikarja, brata Franc in Jožef Kreuzer.
V cerkvi in pred njo si lahko med drugim ogledate kip Janeza Nepomuka, pevski kor s Schomassijevo štukaturo iz leta 1685, freske iz 15. stoletja, glavni oltar (delo kiparja Fožefa Holzingerja), nastal okoli leta 1770, in krstilnik, nastal okoli leta 1235.