Župna cerkev Brezmadežne Matere božje v starem vaškem jedru je verjetno zrasla na temeljih predromanske cerkve iz 11. stoletja.

V začetku 13. stoletja so cerkveni kompleks pričeli obnavljati in širiti. Leta 1222 je prenov-ljeno cerkev posvetil koprski škof Beato Assa-lone (Absalon), na kar spominja kamnita ploš-ča, vzidana na zunanji, južni strani cerkve. Leta 1730 je bila cerkev v času župana Antona Rojca znova rekostruirana in razširjena, ven-dar je današnjo podobo dobila šele leta 1925, ko so jo predelali po načrtih Koprčana Giovan-nija Mayerja. Še enkrat je bila tako posvečena 8. decembra 1926. Notranjščina je skromna in preprosta, saj je bila leta 1831 cerkev oropana. Edina dragocenost iz nekdanje bogate zapuščine, ki se hrani v župnijskem arhivu, je glagolski misal iz leta 1631, ki spominja na nekdanje slovansko bogoslužje (odpravljeno 1833). Kropilnik, ki ga je izdelal kipar Norbedo iz Kopra, izhaja iz leta 1933. Enoladijski cer-kveni prostor zaključuje raven strop in poligo-nalni prezbiterij s kupolo nad oltarno mizo. Že leta 1700 je škof Paolo Naldini v svojem »Cerkvenem krajepisu« poročal, da notranjost krasi pet lepih oltarjev. V zvoniku (17,56 m), ki je grajen iz klesancev peščenjaka, kot sama cerkev, je vzidana ura in tranzena (kamnito okno) iz 9. stoletja, ostanek najstarejše cerkve na tem mestu. Poleg župne cerkve Brezma-dežne device Marije so bile v vasi še tri cer-kve, od katerih je ostala le cerkvica sv. Antona puščavnika na pokopališču, ki jo je leta 1488 posvetil koprski škof Giacomo Valaresso.