Prekmurje predstavlja najbolj severovzhodno ležečo slovensko pokrajino med levim bregom reke
Mure in Madžarsko. Tukaj je bilo nekdaj veliko lončarskih središč, ko si izdelovala tudi posebno vrsto črne lončevine. Danes to tradicijo in spominkarsko posebnost ohranja le še nekaj posameznikov.

Iz slame še vedno pletejo in sestavljajo razna okrasna, praznična prostorska obesila in žitne vence, ki jih imenujejo douž(n)jeki ali lüjstri. Z njimi se nekoč krasili prostore ob praznovanjih žetve, porokah, tudi v božičnem času, danes pa so pogost okras stanovanjskih prostorov in gostinskih lokalov. Drugo pogosto uporabljano naravno gradivo za spletanje raznih uporabnih in okrasnih predmetov je koruzno ličje ali bilje.

V okviru spominkarske ponudbe ohranjajo v Prekmurju tudi stare tradicije okraševanja velikonočnih jajc, ki jih imenujejo remenke ali rumenke.

Med prehranskimi izdelki, ki pogosto najdejo mesto v prtljagi turistov kot spominki, je bilo že v prejšnjem poglavju omenjeno bučno olje in bučnice.

Seveda pa je prav tako cenjena prekmurska šunka, ki sodi med zaščitena živila z označbo geografskega porekla. Izdelovanje prekmurske šunke temelji na stoletnih tradicijah konzerviranja svinjskih stegen. Izdelek ima značilen vonj in okus zrelega suhega mesa in slanine, dopolnjuje pa ju žlahtna aroma po dimu in zmerna slanost.