Na naravnem pomolu nad sotočjem Save Bohinjke in Save Dolinke vas pričakuje mesto z največ sončnimi dnevi na Gorenjskem. Srednjeveška zasnova mesta je še danes vidna v njegovem tlorisu. Na severni strani namreč mogočna Radovljiška graščina zaseda kar tretjino trga, medtem ko se na drugi strani vrstijo slikovite fasade meščanskih hiš z renesančno in gotsko podobo. Tudi tu so značilni nadstropni pomoli, majhna okna in portali iz peračiškega tufa, vulkanske kamnine, ki so jo kopali in klesali v Peračici v bližini Radovljice.

Srce in duša Radovljice je Linhartov trg. Očarljivo staro jedro navduši s svojo lego na naravnem pomolu, s pestrostjo in pristnostjo ohranjene arhitekture, z muzeji, galerijami in drugimi zanimivostmi. Srednjeveško jedro Radovljice je eno najbolje ohranjenih srednjeveških mestnih struktur v Sloveniji.

Zanimive so Šivčeva hiša z galerijo, Malijeva hiša s sramotilno klopjo, Vidičev dvorec, župnijski dvorec in Lectarjeva hiša z gostilno in delavnico lectovih srčkov, kjer si lahko v živo ogledate njihovo izdelovanje še danes. 

Prav ob nekdanjem vstopu v staro mesto stoji rojstna hiša zgodovinarja in dramatika Antona Tomaža Linharta, avtorja prvih slovenskih posvetnih dramskih besedil (Županova Micka in Ta veseli dan ali Matiček se ženi).

Čeprav je naravni pomol Radovljici nudil zaščito, to vendarle ni bilo dovolj v času turških vpadov in bojev za oblast. Na prehodu iz 15. v 16. stoletje je mesto dobilo obzidje s 16 obrambnimi stolpi in obrambnim jarkom. Nekdanji jarek, ki je bil tekom naslednjih stoletij deloma zožen in nadzidan, je edini ohranjeni mestni jarek v slovenskem prostoru.

V starem delu Radovljice najdemo tudi gotsko taverno, kapelo sv. Edith Stein, cerkev sv. Petra, svetovno znan Čebelarski muzej in razstavo o Radovljičanu Antonu Tomažu Linhartu.