Ocenite ponudbo:

Kapelski Vrh

InfoKrajiNastanitveAtrakcijeAktivnostiDogodkiHrana in vinoVeč
Tiskanje Dodaj v turistični vodič
Turistični informacijski center:Javni zavod Zavod za turizem in šport Radenci
Radgonska cesta 10, 9252 Radenci
++386 2 565 18 48

TIC 1:Turistična pisarna Zavoda za turizem in šport Radenci
Radgonska cesta 27, 9252 Radenci
+386 2 565 18 89
248
Število prebivalcev
315 m
Nadmorska višina
na podeželju
Zdravilna klima
Kapelski Vrh (Slovenske gorice, Radenci) je naselje, ki leži 312 - 314 metrov visoko in ponuja eno najlepših razglednih točk v Slovenskih goricah, saj je ob lepem vremenu z župnijske cerkve Sv. Marije Magdalene moč videti 49 drugih zvonikov. Kraj se je do leta 1951 uradno imenoval Kapela in ljudje mu še vedno pravijo Kapela in ne Kapelski Vrh, saj so tudi obdržali še nazive šole pri Kapeli, DPD Svoboda Kapela, Vinogradništvo in vinarstvo Kapela itd.

Kapelski Vrh je natančneje vrh v Radgonsko-kapelskih goricah, ki leži med Zgornjim Murinim poljem in Ščavniško dolino in je zelo star kraj, saj se omenja že v urbarju Otokarja II, ki je nastal med leti 1265 – 1267.

Razloženo vinorodno naselje, ki ga sestavljajo jedro pod Kapelskim Vrhom (312 -314 m), zaselek Hlaponci jugozahodno od jedra in številne hišice, je središče Kapelskih goric. Te so po kraju tudi dobile ime. Pod slemeni in na podkvastem pobočju jugovzhodno pod vrhom se na vse strani širijo obsežni vinogradi, njive in travniki. Posebej cenjeno je tukajšnje vino Traminec. Na osojah severno od naselja raste mešani gozd.

Kraj oklepajo na vzhodu Paričjak, na jugu Gornji Kocjan, na zahodu Radenski Vrh, na vzhodu Turjanski Vrh. Hiše so v glavnem na slemenih obeh Kapelskih vrhov. To so bivše zidanice ali viničarije, ki so jih po viničarskem zakonu odkupili z ohišnicami sedanji vinogradniški delavci VGK. Drugih zasebnih lastnikov je malo in bivajo povečini na jugu obeh straneh Kapelskih vrhov. V preteklosti je VGK Kapela na Kapelskem Vrhu imela cca 800 ha plodnih zemljišč (vinogradov, sadnjakov, njiv, travnikov, pašnikov...).

VGK Kapela je leta 1959 na območju Paričjaka zgradil moderno kapelsko vinsko klet in stiskalnico, kjer se že leta proizvaja znamenit Kapelski biser.

Na razglednem vrhu stoji klasicistična župnijska cerkev sv. Marije Magdalene iz prve polovice 19. stoletja (zgrajen je bila leta 1824) in predstavlja eno izmed prvih in najpomembnejših arhitekturnih posebnosti tega kraja. Cerkev se na tem mestu prvič omenja že leta 1617, kapelica pa že leta 1280. Na najvišji vzpetini, kjer zdaj stoji cerkev, je nekoč stala kapelica. Kapelica je nastala pod vplivom koroškega šentpavelskega benediktinskega samostana in se kasneje omenja še v letih 1371, 1443, 1459, 1462 in okoli 1480.

Natančnejše podatke najdemo v župnijski kroniki, ki pravi:
»Prvi zgodovinski podatek o verskem znamenju na tukajšnjem 314 metrov visokem griču je iz leta 1280. Legenda opisuje, da je na griču od Radgone proti Ljutomeru postavljena majhna kapelica na čast sv. Mariji Magdaleni. Tedaj je bil grič pokrit z gozdom in predstavljal prijeten kraj, zato so ljudje hodili na sprehode in izlete h Kapeli. Omemba leta 1280 je v urbariju iz dobe Alberta I. Kapela je omenjena med kraji, ki so imeli skrb za grajsko stražo v Radgoni. Kraj se imenuje leta 1300 Capell, nato leta 1371 Dorf Capellen ligt bei Rakospurckh, leta 1441 je omenjen Kapellen, leta 1459 Capelln, leta 1462 Kapeln – Capelln in leta 1480 Zuder Kapellen. Kraj je dobil ime po kapelici, ki je stala sredi gozda. Pozneje so postavili večjo kapelico, katero že poimenujejo cerkev. Ta cerkvica je imela zvonik in v njem dva zvona. Ob času vizitacij škofa Jakoba Eberlina je že zabeležena v vizitacijskih spisih kot podružna cerkev Sv. Janeza v Radkersburgu. Redno je prihajal kaplan maševat trikrat na leto in v spomin na to župnija še danes obhaja žegnanja. Pogosto so prihajali tudi očetje kapucini iz Radgone in poleti pogosto tudi benediktinci iz sv. Pavla na Koroškem in pozneje iz Admonta, ker so imeli tu več posestev. Več natančnih podatkov ni, ker je leta 1805 pogorelo župnišče z vsemi knjigami in takrat je župnija štela 1518 vernikov. Leta 1763 je kapelski vikariat postal samostojna župnija in v letih 1823/24 so zgradili sedanjo cerkev. Postaviti jo je dal tukajšnji rojak, župnik Martin Kaučič (1735-1826). Posvetil jo je sekovski knezoškof Roman Sebastjan Zängerle 19. septembra 1835.«

Kmetije so se zgrinjale okrog kapel in cerkva na vrhovih, kar je tipično za Slovenske gorice. Posledično so okrog cerkve začela nastajati vaška jedra. Najstarejši viri pričajo, da je bila cerkev - kapelica prvo jedro zbiranja vaškega prebivalstva. Časovno se je to jedro začelo širiti in je zajelo še trgovino, prosvetno dvorano s kinom, DPD z javno knjižnico in dve gostišči. Navedene zgradbe so svoj pomen ohranile tudi v obdobju novodobne zgodovine, saj še zmeraj igrajo pomembno vlogo kraja Kapela in so nenadomestljiv del vaškega življenja.

Pomembno je omeniti, da so vse te stavbe postavljene okrog križišča, ki je svoj pomen odigralo že v preteklosti, saj je Kapela povezovala pot do Sv. Jurija ob Ščavnici in naprej do Ptuja.
Z nje se tu odcepita cesti na jugu proti Spodnjim Ivanjcem in na vzhodu na Mursko polje proti Hrastju - Moti.

WILDENHAG IN KAPELA:
Za Kapelo je posebnega pomena beseda »Wildenhag«, ki se v zgodovinskih zapisih v določenem obdobju enoti z okolišem kraja »Kapela«, kasneje se pa popolnoma izgubi. Pa si poglejmo zakaj:

Med tistimi fevdalci, ki so morali skrbeti za radgonsko graščino, se okoli leta 1300 omenja tudi Friderik Wildenhagen, ki je imel pri Kapeli 4 kmetije. Med leti 1444 – 1449 je dobil te 4 kmetije in »Wildenhag« z vinsko dajatvijo (gomina) Henrik Entzersdorf. Po njegovem sinu Viljemu sta dobila kapelske kmetije in »Wildenhag« brata Linhart in Andrej Kollnitzer. Ime »Wildenhag je kasneje popolnoma izginilo in je to bil najbrž nekdanji okoliš gradu Kocjan.

Leta 1371 je prodal Herman Zehenter od vojvoda Albrehta v fevd sprejeti dve vasi (»zu Wildenhag« in Kapela) Janezu Lasbergerju, ki je bil dvorni maršal vojvode Leopolda in Reinharda von Wahingen, dvorniku istega vojvoda za 100 funtov dunajskih vinarjev.

Leta 1445 manjka v krajevnem zapisniku kraj Kapela, a je njegovo ime zopet bilo kot »Wildenhag«. Leta 1498 pa se omenja Kanez Kelman kot predstojnik graščinskega urada pri Kapeli, oziroma v Kocjanu – območju nekdanjega gradu hunskega vladarja Atile.

Še danes je med prebivalstvom okolice Kapele razširjena legenda o hunskem kralju Atili, ki je imel pri Kapeli oziroma v gradišču Kocjan svoj tabor. Zgodovinska dejstva govorijo, da je bil najden kamen z napisom v latinskem jeziku (prevod:  »Pri Kapeli v pustinji Kocjan je Atila postavil svoj tabor 442. leta«). V samem zapisu je najpomembnejša latinska beseda »in eremo«, kar v prevodu pomeni »v puščavi« in se enači z nemško besedo »Wildenhag«. Teritorij, kjer je danes kapelska cerkev in »Kocjanovo gradišče«, se je namreč v srednjem veku imenovalo prav Wildenhag oziroma v slovenskem prevodu »Puščava«.

Viri:
- Kovačič F., Ljutomer, zgodovina trga in sreza, Maribor, 1926.
- Rihtarič Ivan, Glasilo – Letnik II,  Zgodovinsko društvo Gornja Radgona, Gornja Radgona, 1995.
- http://sl.wikipedia.org/wiki/Kapela,_Prlekija
- Šomen Branko, Olaj Jože, Horvat Feri, dr. Števanec  Alojz, Radenska - Tri srca na dlani, Založba Mladinska knjiga, Ljubljana, 1982.

 


Točka odličnosti :
Cerkev sv. Marije Magdalene na Kapelskem Vrhu
Znamenita turistična razgledna točka je pri cerkvi sv. Magdalene na vrhu Kapelskega hriba. Pogled s hriba je eden najlepših v Slovenskih goricah. Bogata oprema cerkve izvira iz časa nastanka cerkve v začetku 19. stoletja, deloma pa so jo opremili v sredini in drugi polovici istega stoletja. Leta 2002 so za namene bogoslužja in izvajanje orgelskih koncertov postavili nove orgle.

Iz Radencev se na Kapelski Vrh lahko podate tudi po delu Atilove poti.

 

 
Znameniti meščani :
Ljudmila Poljanec Nataša je bila  rojena v Brežicah 6. julija 1874. Po očetovi smrti se je z mamo in še štirimi brati in sestrami preselila na Kapelo. Tu je začela obiskovati osnovno šolo, nato nemško šolo v Gornji Radgoni. Kljub materini želji, da bi ostala doma na posestvu,  je šla v samostan šolskih sester v Maribor in nato v Ljubljano, kjer je maturirala na učiteljišču. Po enem letu poučevanja na Marljanišču je bila premeščena na Kapelo. Leta 1908 vzame študijski dopust in na Dunaju študira slavistiko in germanistiko. Po opravljenih šestih letih veliko potuje po evropskih mestih in obiskuje kulturne prireditve. Leta 1920 opravi meščansko-šolski izpit in se zaposli v Mariboru, kjer se leta 1927 upokoji. Leta 1942 se ponovno zateče na Kapelo, kjer 26. avgusta 1948 tudi umre.

Pred 1. svetovno vojno je bila ena pomembnejših pesnic.
Pod pesmi, ki jih je objavila, se je podpisovala z različnimi psevdonimi, kot so Zagorska, Bogomila, Mirka, Milka, Nataša … Je tudi avtorica ponarodelih pesmi "Ko so fantje proti vasi šli" in "Tam na vrtni  gredi". Ob 100-letnici smrti so njej v čast na stari šoli na Kapeli odkrili spominsko ploščo, ob 130-letnici njenega rojstva pa so ponatisnili njene Poezije.

Spominsko ploščo Ljudmile Poljanec so v letu 2009 prenesli na Osnovno šolo Kapela.

Vir:
- Občina Radenci, Poezije, Radenci, 2004.

 


Avtomobilski promet : Kraj je z okolico povezan z asfaltno cesto in dobro dostopen.
 
Železniški promet : Najbližja železniška postaja je v Murski Soboti (cca 18 km oddaljena).
 
Avtobusni promet : Kraj Kapelski Vrh ima urejeno avtobusno povezavo. Kraj Kapelski Vrh je od avtobusnega postajališča v Radencih oddaljen cca 3 km.
 
Brez avtomobilskega prometa :
 


Poštni urad : Pošta 9252 Radenci 
Panonska cesta 5 
02 564 25 20 
Avtobusna postaja : Avtobusno postajališče Radenci 
Radgonska cesta 27, 9252 Radenci 
Turistično društvo : Turistično društvo Klopotec Kapela 
Kapelski Vrh 90, 9252 Radenci 
02 565 18 89 
 
http://www.turisticnodrustvo-radenci.si/tdradenci_kapela.htm 
Zdravstveni dom : Zdravstvena postaja Radenci 
Radgonska cesta 2, 9252 Radenci 
02 565 10 16 
GPS Northing (N) : 46,6165 
GPS Easting (E) : 16,0306 
Fotografije
Skrbnik : Zavod za turizem in šport Radenci | 02 565 18 89 | | last modified: 26.03.2014
na zemljevid
GPS N: 46,6165
E: 16,0306
Regija: Pomurska
Kraj: Kapelski Vrh

Rezerviraj & kupi

X

Piškotki

Spletno mesto uporablja t.i. piškotke za izboljšanje uporabniške izkušnje. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.
Se strinjam
Preberite podrobnosti