Čar slovenskih mest je v prijaznem, igrivem ritmu po meri ljudi. V ulicah, ki se križajo in stekajo na slikovite trge – tako kot ljudje, meščani in obiskovalci. Tu posedanje pred kavarno skoraj obvezno prinese pozdrave znanih obrazov. Obisk teatra je obenem zmenek z mestom. Sprehod po parku pa izlet v mestni pragozd. To so mesta z dušo starca, polna zgodb in zgodovine, in mesta, ki z otroško igrivostjo preskakujejo zidove in rišejo smer urbanega življenja novih generacij.
Dobrodošli v mestih po meri ljudi.
Prvi požirek kave prebudi moje zasanjane misli v navdihujoče sanje.
Most ne ustavlja toka reke,
le povabi te, da jo pogledaš z nove perspektive
Najmanjši od vseh muzejev.
Tu se najstarejša trta na svetu
ziblje v koraku sedanjosti.
Oder je moje platno.
Vsako platno oblikuje moj naslednji korak.
Mesto ima svoje površine
in svoje globine.
Naravno je, da se gibaš, da najdeš svojo koreografijo.
Navdihu se predajam na vsakem koraku.
Tu vsaka miza zaneti kreativno iskro.
Maribor mi je dal prostor za čarovnijo.
Začutite jo tudi vi.
🌿💚
Maribor, drugo največje mesto v Sloveniji, najpogosteje nosi nazive mesta najstarejše trte na svetu, mesta ob reki Dravi, mesta pod prostranim zelenim (ali zasneženim, odvisno od letnega časa) Pohorjem. Je pa tudi mesto z univerzitetnim duhom, mesto športa, in mesto, ki mu srčni utrip odmerjajo številni dogodki in festivali, karakter pa dajejo galerije in muzeji, ateljeji in kavarne, domačni bistroji in vrhunske vinske hiše. V starem mestnem jedru pa tudi markantna zgradba, gledališče, kreativno igrišče in pristan globalno priznanega in poznanega umetnika.
Pred dvajsetimi leti je mednarodni baletni svet, tedaj vajen predvsem klasike, dosegel glas o predstavi, ki ji ritem dajejo skladbe alternativne rock zasedbe Radiohead. Nemudoma je postala svetovna uspešnica. Naslov baleta: Radio & Juliet. Baletni ansambel: Slovensko narodno gledališče Maribor. Koreograf in plesalec: Edward Clug.
Edward, rojen v Romuniji, se je mariborskemu baletnemu ansamblu pridružil takoj po diplomi. Bilo je leto 1991. Čeprav mariborski baletni ansambel tedaj morda ni sodil v sam vrh v nekdanji skupni državi, se je Clug pridružil mladi generaciji plesalcev, ki so želeli nekaj več. Maribor je postal in ostal njegov dom, njegov parket, njegov oder. Danes ni le umetniški direktor mariborskega baleta, temveč redno sodeluje s številnimi priznanimi baletnimi in opernimi hišami, denimo Dunajsko državno opero, Bavarsko državno opero v Münchnu ali milansko Scalo, z mariborskim ansamblom pa v eni sezoni gostujejo vse od Dubaja do Hongkonga in Sao Paola.
Mesto je prijazno, izredno toplo. Maribor je pristen. Maribor je, enostavno, z eno besedo, fajn. In mislim, da obiskovalec to takoj zazna in to tudi čuti.
Edward Clug – baletnik in koreograf
"Kaj mi pomeni Maribor? Mesto je prijazno, izredno toplo. Maribor je pristen. Maribor je, enostavno, z eno besedo, fajn. In mislim, da obiskovalec to takoj zazna in to tudi čuti. Tudi nam, Mariborčanom, če se lahko štejem med njih, je samoumevno, da smo prijazni, vljudni in gostoljubni. Kaj bi še lahko rekel o tem lepem Mariboru," razmišlja Edward, njegovim mislim pa dajejo takt živahni in na trenutke neubrani zvoki mesta na živahno zgodnjejesensko opoldne.
Z njim se srečamo le nekaj dni pred enim od umetniških vrhuncev v drugem največjem slovenskem mestu – baletom pod zvezdami. V vrtincu priprav na izjemno priljubljeni dogodek, ki namesto med štiri stene teatra stotine ljudi posede med kuliso pisanih pročelij hiš, zloženih v vrste ob Glavnem trgu. In pod zvezde.
"Lepo je, ko pridem iz gledališke stavbe na Slomškov trg in se podam skozi Poštno ulico proti Glavnemu trgu," markantni koreograf opisuje nekakšen vsebinski in prostorski trikotnik SNG Maribor, stolnice in univerze. Nazadnje so na oder sredi trga postavili balet Tango, ki za Cluga nosi tudi zvrhano mero nostalgije in emocij. Je predstava, ki jo je iz potrebe po drugačnosti pred desetletji ustvarila mlada generacija plesalcev in ustvarjalcev. Zanje in za mariborski balet je pomenila začetek sprememb, ki jih še danes s stoječimi ovacijami in razprodanimi dvoranami nagrajuje svet.
Spremembe in premike doživlja tudi Maribor. "Za razliko od večine mest, ki jih obiščem tekom sezone, Maribor doživljam subjektivno. Kot da skozi leta gledaš sebe v zrcalu – in se ne vidiš zares. Edino, kar vidim in doživljam, so dinamične spremembe ... arhitekturne, vsebinske, urbanistične, ki so zelo očitne, zelo dobrodošle in zelo smiselne."
Poleg tega, da je Maribor strašno lep, je tudi tako enostavno preprost, dosegljiv, nepretenciozen. Tu ni kodeksa pravil, ne obnašanja, ne oblačenja.
Edward Clug – baletnik in koreograf
Edwardov najljubši kotiček je malce odmaknjen od strogega mestnega jedra. "To je točka, s katere imam Maribor kot na dlani. In to je Malečniška gorca," griček s cerkvijo, pod vznožjem katerega si je umetnik z družino pred petnajstimi leti ustvaril dom, čeprav tu, je izračunal, preživi le kakšne štiri mesece na leto. Sem se umakne in si odpočije od gostovanj po svetovnih metropolah in od kreativnih neviht, ki jih v njegov urnik prinaša kariera umetniškega vodje, koreografa in plesalca. Mest ne doživlja le skozi prostorsko dimenzijo, ampak tudi skozi časovno. "Morda se čas na nek način upočasni v Mariboru, ali pa se le razteguje drugače kot drugod," razmišlja. "Življenje v Mariboru je epicenter mojega bivanja. O tem ne razmišljam, ampak preprosto doživljam. Fajn je, da se v to ne poglabljam preveč ... ampak preprosto sem."
Po poteh, ki ga kot koreografa in umetniškega vodjo vodijo v velemesta, kjer tlakovane mariborske uličice zamenjajo prostrane avenije, kreativne ateljeje, prodajalnice in intimne kavarne pa trgovine s prestižnimi modnimi znamkami in globalne verige še bleščečih imen, ceni preprostost slovenskih mest. Njihov stik in preplet z naravo. Kot najlepše opiše sam:
»Poleg tega, da je Maribor strašno lep, je tudi tako enostavno preprost, dosegljiv, nepretenciozen. Tu ni kodeksa pravil, ne obnašanja, ne oblačenja. Maribor, pa Ljubljana tudi, imata format srednjeevropskega mesta in kulture, ki se mi zdi na nek način še pristen.«
A v mestu veje svežina. Prenovljeni Lent, Glavni trg in Mestni park, kjer vsako leto pod zvezdami zažarita baletna predstava in opera v poklon mestu in njegovim ljudem, so po Edwardovo »fenomenalni dosežki za naše mesto«. Prepričan je, da se bo s potrpežljivostjo Maribor na zelo organski način še razvijal. "Platforma je postavljena, vsebine pa se bodo kreirale ne le v skladu s potrebami, ampak tudi z navdihom in ustvarjalnostjo vsakega posameznika, ki bo k temu prispeval."
Prenovljeno rečno nabrežje Lenta se domačinom in obiskovalcem kaže v svetli, zloščeni podobi. Z odprto zasnovo in kotički za posedanje kar vabi k sprehodom in občudovanju mesta na eni in prostranega Pohorja na drugi strani. Vmes? Široka Drava, čez katero vodijo mostovi, tudi nova lesena brv. Tu je lepotica svetovnega slovesa – najstarejša trta na svetu, ki vsako leto obrodi dragoceno, izjemno omejeno letino. Trti je posvečena tudi Hiša stare trte, nedavno prenovljen muzej, ki navdušuje z zgodbami, doživetji in artefakti.
Pa skrivnostni Minoriti, ki veljajo za eno od najlepših prizorišč ne le v Mariboru, temveč širše. Le kratek sprehod – lahko tudi čez sodobno mestno tržnico – stran stoji Umetnostna galerija Maribor, epicenter vizualne umetnosti tega konca Slovenije. Prava posebnost mesta pa je, morda manj znan – muzej za enega! Kot večina slovenskih mest, narejenih po meri človeka, je tudi Maribor obkrožen z zelenjem, vinogradi, polji, parki, gozdovi. Mestni park s tremi ribniki je zatočišče meščanov za pobeg od mestnega vrveža.
Ko se šarm slovenskih mest poveže s karizmo rock'n'roll benda, ki osvaja Evropo.
Kako – na čisto svoj način – mladi glasbeniki doživljajo mesto, v katerem ustvarjajo in kamor se radi vračajo po intenzivnih snemanjih in bučnih turnejah v tujini? Kako se raznoliki karakterji mesta prepletajo z njihovimi? Katere so njihove priljubljene mestne točke, kje se družijo s prijatelji, kje nahranijo svojo dušo z umetnostjo in dobro hrano? In kje najdejo svoje trenutke miru v vznemirljivem kaosu rock'n'rolla?
Kljub arhitekturi in umetnosti svetovnega formata v slovenskih mesth nismo le turisti, ki zgolj kljukajo znamenitosti na seznamu “must-see” iz različnih vodičev. Smo zvedavi obiskovalci, ki se med pohajkovanjem med mestnimi ulicami in trgi pomešamo z lokalci, in se med znamenitostmi lahko prosto sprehajamo. Za »srečanje« z njimi ne stojimo v dolgih vrstah. Imamo dovolj časa in priložnosti za avtentično izkušnjo in pristen stik. Umetnost, arhitekturo in ustvarjalce lahko doživimo zelo osebno. Iz prve vrste, od blizu, iz oči v oči. Odkrijte izjemna mesta in doživetja slovenske umetnosti in kulture!
Preskoči vrtiljak
Ko vas na potovanje, počitnice, oddih vabi kultura, izberete Slovenijo kot deželo zanimive dediščine in živahne sodobne ustvarjalnosti. Reprezentativni tematski vodnik vabi k odkrivanju mest po meri ljudi , predstavlja slovensko moderno in kulturno transverzalo mest. Navdihuje s transformativno močjo sodobnih umetniških praks in vabi na potovanja skozi čas po zgodovinskih mestih Slovenije.
Nastavitve zasebnosti