Edwardov najljubši kotiček je malce odmaknjen od strogega mestnega jedra. "To je točka, s katere imam Maribor kot na dlani. In to je Malečniška gorca," griček s cerkvijo, pod vznožjem katerega si je umetnik z družino pred petnajstimi leti ustvaril dom, čeprav tu, je izračunal, preživi le kakšne štiri mesece na leto. Sem se umakne in si odpočije od gostovanj po svetovnih metropolah in od kreativnih neviht, ki jih v njegov urnik prinaša kariera umetniškega vodje, koreografa in plesalca. Mest ne doživlja le skozi prostorsko dimenzijo, ampak tudi skozi časovno. "Morda se čas na nek način upočasni v Mariboru, ali pa se le razteguje drugače kot drugod," razmišlja. "Življenje v Mariboru je epicenter mojega bivanja. O tem ne razmišljam, ampak preprosto doživljam. Fajn je, da se v to ne poglabljam preveč ... ampak preprosto sem."

Mesto brez kodeksa pravil
Po poteh, ki ga kot koreografa in umetniškega vodjo vodijo v velemesta, kjer tlakovane mariborske uličice zamenjajo prostrane avenije, kreativne ateljeje, prodajalnice in intimne kavarne pa trgovine s prestižnimi modnimi znamkami in globalne verige še bleščečih imen, ceni preprostost slovenskih mest. Njihov stik in preplet z naravo. Kot najlepše opiše sam:
»Poleg tega, da je Maribor strašno lep, je tudi tako enostavno preprost, dosegljiv, nepretenciozen. Tu ni kodeksa pravil, ne obnašanja, ne oblačenja. Maribor, pa Ljubljana tudi, imata format srednjeevropskega mesta in kulture, ki se mi zdi na nek način še pristen.«
A v mestu veje svežina. Prenovljeni Lent, Glavni trg in Mestni park, kjer vsako leto pod zvezdami zažarita baletna predstava in opera v poklon mestu in njegovim ljudem, so po Edwardovo »fenomenalni dosežki za naše mesto«. Prepričan je, da se bo s potrpežljivostjo Maribor na zelo organski način še razvijal. "Platforma je postavljena, vsebine pa se bodo kreirale ne le v skladu s potrebami, ampak tudi z navdihom in ustvarjalnostjo vsakega posameznika, ki bo k temu prispeval."