Praznovanje velike noči po slovensko

Velika noč je poleg božiča največji krščanskih praznik, ki ga praznujemo prvo nedeljo po prvi spomladanski polni luni. Čeprav je glavnina velikonočnega dogajanja postavljena v velikonočni teden, se velikonočno obdobje začne že takoj po pustu, s pepelnično sredo. Velika noč je sicer krščanski praznik, a nekatere šege nakazujejo poganske korenine v povezavi s prihodom pomladi in nove letine. Spoznajte običaje Slovencev, ki zaznamujejo velikonočne praznike in poskusite dobrote, ki se znajdejo na mizi za velikonočno pojedino.

velika noc_butarica na praznicni mizi

Cvetnonedeljske butare

Cvetna nedelja je uvod v velikonočni teden in na ta dan je v Sloveniji navada, da se k blagoslovu v cerkev prinese sveže zelenje in rastlinje, povezano v butare, in oljčne vejice. Lično izdelane butarice odražajo ljudsko ustvarjalnost in se tako po izgledu kot poimenovanju razlikujejo po posameznih pokrajinah.

Na ljubljanski tržnici najdete ljubljanske butare iz raznobarvnega oblanja ter svežega pomladnega zelenja in zimzelenih rastlin, nanje pa boste pogosto naleteli tudi drugod po Sloveniji. Nekaj posebnega so lubenske potice, figuralne butare, ustvarjene z obilico človeške domišljije, ki poleg krščanskih motivov ponazarjajo kmečka orodja in opravila. Cvetnonedeljske butarice v krajih Zgornjesavske doline imenujejo prajklji. Posebno mesto zavzemajo rateški prajklji, na katerih vejicah zimzelenega rastlinja so obešene tudi preste.

Škofjeloški pasijon – mojstrovina na seznamu UNESCO

Na vsakih šest let v velikonočnem času ulice in trge starega mestnega jedra Škofje Loke preplavi prav poseben spektakel. Več kot 800 igralcev, večinoma domačinov, namreč takrat uprizori 300 let star Škofjeloški pasijon, ki v 13 podobah upodablja motive velike noči in druge zgodbe iz Stare zaveze Svetega pisma ter razne alegorične motive. Škofjeloški pasijon je najstarejše slovensko dramsko delo in je vpisan na seznam Unescove nesnovne kulturne dediščine. Naslednja uprizoritev bo leta 2026.

Več

Postavite na mizo velikonočne dobrote

Različna poimenovanja velike noči v posameznih delih Slovenije kažejo na to, da je ta praznik tudi čas za slavje in gastronomske užitke. Z veliko nočjo se končuje postno obdobje, ki traja od pepelnične srede. V tem času velja, da na mizi ni mesa, ampak jedi, kot so npr. zelje, repa, fižol, nezabeljeni žganci. Značilna postna jed je aleluja, jed iz posušenih in rahlo dimljenih repnih olupkov, ki ponovno dobiva veljavo, tudi v visoki kulinariki.

Na veliko noč pa praznično pogrnjeno mizo zasedejo tradicionalne velikonočne dobrote, ki jih naprej nesejo k velikonočnemu blagoslovu – to so hren, šunka, pirhi (obarvana jajca) in potica. Na mizi se znajdejo tudi kruh in pogače. Na Goriškem okusite sladek kruh v obliki ptičkov, gnezd, menihov z jajcem, v Beli Krajini pripravljajo poseben nadev oz. fuline in kostelski želodec, na Kozjanskem vam bodo postregli s kruhovo potico.

Velikonočna pojedina z okusi Slovenije

Praznujte veliko noč z dobrotami slovenske praznične kuhinje.

Velikonočna pojedina z okusi Slovenije

Več

Potica, kraljica slovenskih prazničnih jedi

Pripravite orehovo potico po tradicionalnem receptu!

Potica, kraljica slovenskih prazničnih jedi

Več

Ko zazveni po praznikih

Če bi radi doživeli pristno slovensko praznovanje velike noči, izberite edinstveno doživetje, ki vas popelje v preteklost in vam skozi običaje, glasbo in ples pričarajo praznično vzdušje, kot so ga poznali naši predniki.

Več

Velikonočna jajca – umetnost v malem

Na praznični mizi posebno mesto zavzemajo pirhi oz. obarvana jajca, ki so svojevrsten način ljudskega umetniškega izražanja. Čudovite pirhe si lahko ogledate v muzejih in tudi na drugih razstavahna razstavah, razpredenih širom Slovenije v času velikonočnih praznikov. Med največjimi je razstava pirhov v Veržeju. Na Ljubljanskem gradu poteka tekmovanje za najboljše pirhe. Sicer pa so pirhi tudi del velikonočnih iger in tekmovanj, kot so sekanje pirhov, turčenje ali valičenje (kotaljenje) pirhov.

Od jajca do pisanice

Vas zanima, kako iz navadne jajčne lupine nastane čudovita umetnina? Poglejte pod prste mojstrice iz Adlešičev in spoznajte postopke izdelave belokranjskih pisanic. Morda vas tako navduši, da boste želeli poskusiti tudi sami.

Več

Od jajca do pisanice

Od jajca do pisanice

Vas zanima, kako iz navadne jajčne lupine nastane čudovita umetnina? Poglejte pod prste mojstrice iz Adlešičev in spoznajte postopke izdelave belokranjskih pisanic. Morda vas tako navduši, da boste želeli poskusiti tudi sami.

Več

Čas za veselje in pomlad

Ob veliki noči se tudi dobro jé in pije. Izberite pristne slovenske okuse, ki vam bodo še polepšali praznične dni.

Okusi Slovenije

Poznate značilne okuse Alp, Mediterana, Krasa in Panonske nižine?

Okusi Slovenije

Več

Vina Slovenije

Kam na pokušino vina iz treh slovenskih vinorodnih dežel?

Vina Slovenije

Več

Lokalno običajno

Spoznajte običajno prehrano Slovencev ob delavnikih in praznikih ter odkrijte, kje dobijo sestavine za svoj jedilnik in kje jih lahko okusite tudi vi.

Lokalno običajno

Več

Okus po slovenski tradiciji

Spoznajte bogastvo slovenske kulinarike in njenih geografsko zaščitenih posebnosti

Okus po slovenski tradiciji

Več

Recepti iz Slovenije za prste obliznit

Okusite Slovenijo s pripravo jedi po receptih iz različnih slovenskih destinacij.

Recepti iz Slovenije za prste obliznit

Več

Pomladno prebujanje Slovenije

Obiščite botanične vrtove v Sloveniji!

Pomladno prebujanje Slovenije

Več

Želim prejemati e-novice

Bodite obveščeni o počitnicah v Sloveniji, sezonski ponudbi, aktualnih prireditvah, možnostih za izlete in popotovanjih. Vnesite košček zelene Slovenije v svoj e-predal.

Deli s prijatelji

Dodaj med priljubljene Deli na Facebooku Deli na Twitterju Deli na LinkedInu Deli na Vkontakte Pošlji prijatelju