Triglav je s svojimi 2.864 m nadmorske višine najvišji vrh Slovenije. Njegova podoba nas spremlja ne le alpskem svetu, ampak ga ob kristalno jasnem vremenu lahko občudujemo v večjem delu Slovenije, tudi z morske obale ali celo z Goričkega.
Triglav ni le gora, je tudi simbol Slovenije. Zarisan je tudi v slovenskem grbu. Ima svojo himno, ki je hkrati tudi himna slovenskih planincev (PZS). Je ena najbolj obiskanih gora v Sloveniji, ki jo letno obišče med 50.000 in 70.000 planincev.
Kljub temu velja za zahteven cilj, zato je treba svojo pot skrbno načrtovati in si zanjo vzeti raje kak dan več časa! Ne glede na to, katero pot izberete, se morate zavedati, da je zadnji del poti od Kredarice do vrha Triglava, zelo izpostavljen in prepaden, zahteva pa tudi nekaj plezanja ob jeklenicah.
Triglav leži v Triglavskem narodnem parku, zato je treba upoštevati pravila, ki veljajo v parku.
Čeprav je nadmorska višina Triglava precej nižja kot drugje v Alpah, ima, tako kot ostale gore v Julijskih Alpah, svoje posebnosti, na katere je treba računati, ko se pripravljate na pot. To je nekaj najpomembnejših značilnosti, ki jih morate upoštevati.
Krušljivost terena:
Triglav sestavlja predvsem apnenec, zato je teren bolj krušljiv in nepredvidljiv.
Nenadne vremenske spremembe:
Vreme v visokogorju lahko zelo hitro spremeni in temperatura lahko drastično pade. Poleti so pogoste popoldanske plohe in nevihte, tudi s snegom, veter je močnejši kot v dolini.
Zima traja dlje:
Na Triglavu in visokogorju se zimske razmere lahko zavlečejo še pozno v pomlad, celo v junij, snežne padavine pa se lahko pojavijo že zgodaj jeseni ali celo pozno poleti.
Globoke doline:
Ledeniške in rečne doline so globoko vrezane v površje, kar pomeni, da je za vzpon od izhodišča v dolini do vrha treba premagati več kot 1.500 višinskih metrov.
Čas ture:
Ne glede na to, s katerega konca se podajate na Triglav, vas čaka vsaj 6-8 ur hoje v eno smer. Zato se odpravite na goro čim bolj zgodaj zjutraj. Tura bo lažja, če jo razdelite na dva dni.
Zdaj približno veste, kaj vas čaka. Na vas je, da najprej pomislite, ali ste tej turi resnično kos, potem pa se lotite načrtovanja. Tu je naš seznam najbolj pomembnih stvari, ki jih morate odkljukati pred turo na Triglav.
Preverite aktualne vremenske in snežne razmere. Tudi ko ste že na turi, spremljajte razvoj vremena.
Izberite pot oziroma izhodišče, ki ustreza vaši psihofizični pripravljenosti, in preverite stanje poti
Poskrbite za ustrezno opremo – poleg običajne opreme za gorski svet boste za vrh Triglava v vsakem primeru potrebovali čelado, samovarovalni komplet in plezalni pas
Pozanimajte se o odprtosti planinskih koč na poti in po potrebi rezervirajte mesto v njih.
Ko se boste odpravljali na Triglav, morate svojo turo skrbno načrtovati. Poti na Triglav so označene kot zahtevne in zelo zahtevne, vsekakor boste na poti proti vrhu morali uporabiti tudi nekaj plezalnih veščin s pomočjo varoval. Ne pozabite na vreme, snežne razmere, ustrezno opremo, čas hoje in vaše dojemanje višine. Oglejte si podrobnejše napotke, kako poskrbeti za varno turo v slovenskih gorah, kar seveda velja tudi za Triglav.
Na Triglav vodi okoli 30 označenih planinskih poti . Prva stvar, ki jo morate vedeti, je, da gre v veliki meri za zelo zahtevne planinske poti. Res pa je, da so nekatera izhodišča »bolj prijazna« do planincev, ki imajo morda malo manj izkušenj. Lahko se odločite za pristop zgolj do Triglavskega doma na Kredarici, najvišje planinske koče v Sloveniji, ki se nahaja pred zadnjim delom vzpona na Triglav. Od tu na vrh vodi zelo zahtevna in izpostavljena pot, opremljena z jeklenicami in zahteva popolno planinsko opremo vključno s čelado, plezalnim pasom in samovarovalnim kompletom. Prav tako ne pozabite, da vse ture trajajo 6 ali več ur v eno smer. Vsekakor pa bo vaš trud poplačan s čudovitimi prizori narave.
Da bo vaša izbira lažja, vam ponujamo nekaj izhodišč za planinske ture na Triglav.
Zelo zahtevna planinska pot
Najprej poglejmo, v katerih destinacijah se nahajajo izhodišča za pot na Triglav.
Preskoči vrtiljakIz gorniških vasic Dovjega in Mojstrane proti Triglavu vodijo tri doline – Vrata, Kot in Krma. V dolino Vrata je mogoče priti z javnim prevozom, v Krmi je urejenih nekaj parkirišč, dolina Kot pa je precej divja in je zato dostopna peš ali s kolesom.
Nad dolino Vrata kraljuje več kot 1000-metrska Triglavska severna stena, ki je priljubljena predvsem med alpinisti. Na Triglav se je možno podati po treh zelo zahtevnih planinskih poteh, ki so primerne le za izkušene planince – Čez Prag, Tominškova pot in Čez Plemenice.
Pristop na Triglav iz doline Kot velja za najkrajšega, saj boste iz doline do Doma Valentina Staniča potrebovali okoli 4 ure, do vrha Triglava pa še 2h. Sama dolina je sicer bolj divja, v njej ni planinske postojanke. Pot do koče je deloma zahtevna in precej strma.
Najvzhodnejša od treh dolin z izhodiščem v Mojstrani, od koder je pristop na Triglav v tem delu najlažji izmed vseh treh, a tudi najdaljši. Do najbližjih planinskih postojank, Planike in Staničevega doma, sicer vodita lahki planinski poti, za katere boste potrebovali dobrih 4-5 ur hoda.
Planinske poti iz Bohinja proti Triglavu v osnovi veljajo kot manj zahtevne kot s severne strani, vendar so tudi daljše in je zato priporočljivo, da si vzamete več časa zanje, torej se odločite za dvodnevno ali večdnevno turo. Vmes lahko prenočite v planinskih kočah, je pa zaradi velikega obiska, predvsem v poletnem času, priporočljiva rezervacija koč. Do izhodiščnih točk vas pripelje tudi avtobus.
Planina Blato (1147 m) je eno najbolj priljubljenih izhodišč za vzpon na Triglav, saj se od tu lahko odpravite v slikovito Dolino Triglavskih jezer. Z Blata se planinci pogosto odpravijo mimo planin Pri Jezeru, Dedno polje in naprej proti Koči na Doliču ali Prehodavcem. Običajno je planina izhodišče za dvo- ali večdnevne ture.
Eno od izhodišč za tiste planince, ki želijo na Triglav po Dolini Triglavskih jezer, se začne ob enem najbolj ikoničnih slovenskih slapov, slapu Savici. Začetek poti je zahteven, saj vodi čez strmo pobočje Komarče, vendar so tu nameščena varovala. Gre za eno časovno najdaljših poti na Triglav, zato je primerna za dvo- ali večdnevno turo.
Visoka kraška planota Pokljuka velja za enega najlažjih pristopov na Triglav. Nahaja na približno 1300 metrih nadmorske višine, kar pomeni, da je višinska razlika do vrha Triglava nekoliko manjša kot iz doline. Je pa pot precej daljša in boste v eno smer potrebovali dobrih 7 ur. Pokljuka je dostopna tako z osebnimi vozili, v poletni sezoni pa tudi z avtobusom iz Bohinja in Bleda.
Na Triglav se lahko povzpnete tudi iz Doline Soče oziroma natančneje iz Trente. Pot skozi dolino Zadnjica ponuja možnost pristopa do Triglava tako za zelo izkušene planince in alpiniste kot za tiste, ki iščejo nekoliko manj zahtevne poti. Tako se lahko denimo do Triglava povzpnete po mulatjeri mimo Koče na Doliču, res izkušeni do Luknje in naprej Čez Plemenice. Vsekakor morate računati, da vam bo pot vzela od 7-8 ur v eno smer.
Poleg zemljevidov si lahko pri načrtovanju ture in tudi na sami poti pomagate z uradnimi aplikacijami, kjer dobite tudi informacije o aktualnem stanju poti. Za slovenske Alpe sta primerni aplikaciji maPZS in aplikacija Slovenia Outdoor.
Triglav je zahtevna gora in če nimate dovolj izkušenj, je zelo priporočljivo najeti vodnika z ustrezno licenco. V visokogorju, torej tudi na Triglav, vas lahko peljejo le gorski vodniki, ki imajo tudi mednarodno licenco IFMGA.
Seznam licenciranih gorskih vodnikov
Če vam na vaši triglavski turi zmanjka moči, se lahko ustavite v planinskih kočah, ki so postavljene v bližini poti na Triglav. Tu lahko dobite preproste jedi in pijače, s katerimi se boste okrepili za nadaljevanje poti. Lahko tudi prenočite, vendar vam zaradi velikega navala planincev posebej v poletnem času priporočamo, da svoje mesto v koči rezervirate že prej. Koče v visokogorju so večinoma odprte med majem in oktobrom.
Rezervirajte posteljo v planinski koči
Šlajmarjev dom v Vratih
Aljažev dom v Vratih
Dom Valentina Staniča pod Triglavom
Triglavski dom na Kredarici
Dom Planika pod Triglavom
Tržaška koča na Doliču
Vodnikova koča na Velem polju
Koča pri Savici
Koča pri Triglavskih jezerih
Google My Business rating
TripAdvisor traveller rating
Triglav je osrednji vrh Triglavskega narodnega parka, edinega naravnega parka v Sloveniji, ki meri okoli 84.000 ha in obsega skoraj celotno območje Julijskih Alp. Poleg neprecenljivih zakladov naravne in kulturne dediščine v parku domuje okoli 7.000 živalskih in 1.600 rastlinskih vrst, med katerimi so nekatere tudi redke in ogrožene. Zato naj bo vaš obisk Triglava spoštljiv tudi do dragocenega naravnega okolja in življenja v njem. Oglejte si nekaj napotkov, kako se obnašati v naravnem parku in biti čimbolj nemoteč obiskovalec narave.
Uporabljajte označene poti
Le par korakov stran od poti lahko pomeni, da stopite v »dom« oziroma gnezdo nekaterih živali ali na rastišče zaščitenih rastlin.
Kampiranje ni dovoljeno
V naravnem okolju ni dovoljeno postavljanje šotorov ali parkiranje z avtodomi. Kampiranje je možno le v urejenih kampih.
Visokogorska jezera in potoki niso za kopanje
Čeprav so čudovita in kristalno čista, so visokogorska jezera in potoki občutljiv in ranljiv življenjski prostor, zato kopanje ni dovoljeno. Kopanje je prepovedano tudi za pse.
Prepovedana uporaba dronov
Verjamemo, da so posnetki z droni osupljivi, a je uporaba dronov v naravnem okolju brez predhodno pridobljenega soglasja prepovedana.
Bodite nemoteči obiskovalci
Mir in tišina naj bosta privilegij prebivalcev in obiskovalcev parka. Spoštujte mirna območja, ki so opredeljena znotraj naravnih parkov.
Ne kurite ognja
Kurjenje ognja je v naravnem okolju prepovedano. Izjemoma je dovoljeno na za to posebno urejenih mestih, za namene kmetijske dejavnosti in varstva gozdov.
Pes mora biti na povodcu
V parku so doma številne živali, ki bi jih prisotnost psa lahko vznemirila. Zato imejte pse na povodcih.
V naravni park (le) peš
V naravnem okolju na območju parka se je prepovedano voziti, ustavljati in parkirati z motornimi vozili. Prav tako ni dovoljena vožnja s kolesi, razen na za to predvidenih poteh.
Triglav je svojo izjemno panoramo, ki sega vse do Jadranskega morja, Dolomitov in panonskih ravnic, privlačna točka za številne planince. Ker zahteva precej časa in energije, se je treba na osvojitev njegovega vrha dobro pripraviti. In tu je nekaj napotkov, kako se lahko pripravite na turo.
Priporočljivo je, da se na triglavsko turo pripravljate tako, da začnete najprej z lažjimi vrhovi in krajšimi turami, ki najbolj ustrezajo vaši siceršnji kondicijski pripravljenosti. Postopoma se lahko začnete ozirati za zahtevnejšimi cilji oz. daljšimi turami.
Pohodništvo in gorništvo v Sloveniji
V dolinah v okolici Triglava najdete urejene ferate, torej športna plezališča v naravi, zavarovana z jeklenicami, klini in drugimi varovali, kjer lahko preverite svoje dojemanje višine in sposobnost plezanja v zahtevnih terenih. Prav tako je obisk ferat dobra priložnost, da preizkusite, kako deluje varovalna oprema – predvsem plezalni pas in samovarovalni komplet.
Ferate in plezališča v Sloveniji
Ne glede na to, ali izberete enodnevno ali večdnevno turo na Triglav, je dobro vedeti, kako priti do izhodišč. Ponekod lahko pridete z avto in parkirate na označenih mestih, ki so večinoma plačljiva. Nekatere doline imajo omejen dostop z avtomobili ali so celo zaprte za promet, je pa poleti možno priti do izhodišč z avtobusi, kot denimo do planine Blato ali v dolino Vrata. Če se boste vrnili po drugi poti, kot se boste povzpeli na Triglav, preverite možnosti, kako pridi nazaj na začetno točko.
Na vrhu Triglava vas pričaka valjast pločevinast stolp, ki ga je pred 130 leti postavil dovški župnik Jakob Aljaž. S tem simboličnim dejanjem je kronal Triglav kot kralja slovenskih gora in stolp predstavlja enega od simbolov in kulturnih spomenikov Slovenije. V času svojega obstoja je doživel različne preobleke, danes pa ga lahko občudujete v sivi barvi z zastavo, na kateri je letnica 1985 – čas postavitve stolpa. Ob 130-letnem jubileju stolpa v Slovenskem planinskem muzeju pripravljajo interaktivno razstavo, ki si jo boste lahko ogledali od konca avgusta 2025.
Spoznajte zgodbo Aljaževega stolpa
Morda se vam bo sam Triglav vendarle zdel prezahteven cilj, a to naj vas ne prikrajša za občudovanje njegove podobe. Pogled nanj lahko ujamete z različnih koncev Slovenije, a če se želite z njim srečati čim bližje, vam ponujamo nekaj predlogov, kje je pogled nanj najlepši.
Krožna daljinska pot Juliana Trail vas popelje čez slikovite planote, skozi čudovite doline, ljubke vasi in mesta, ki ležijo na območju Julijskih Alp. Na svojih 270 kilometrih ponuja doživeto spoznavanje naravne in kulturne dediščine preddverja Julijskih Alp, vodi pod visokimi gorami in vanje le spoštljivo vabi. Sam osnovni krog lahko prehodite v 16 dneh, po želji pa svoje potepanje podaljšate še z obiskom Breginjskega kota in Brd v skupni dolžini dobrih 100 dodatnih kilometrov.
Več o krožni daljinski poti Juliana Trail
Ob lepem in jasnem vremenu lahko čudovite razglede na Triglav in Julijske Alpe ujamete s sosednje gorske verige – Karavank. Večinoma so vrhovi Karavank manj zahtevni kot v Julijskih Alpah, a kljub temu velja biti previden in poskrbeti za ustrezno pripravljenost in opremo. Čez Karavanke, ki so tudi naravna državna meja med Slovenijo in Avstrijo, vodi 143 kilometrov dolga daljinska pot. Najlepši razgled na Triglav dobite na odsekih med Begunjami na Gorenjskem in Kranjsko Goro.
Daljinska pohodniška pot Karavanke
Tako kot razgled s Triglava seže daleč na okoli, celo do morja in panonskih ravnic, lahko Triglav ob jasnem vremenu vidimo tudi iz drugih kotičkov Slovenije. Planinci, ki se raje podajo na manj zahtevne vrhove, lahko lep pogled na Triglav ujamejo na primer v Škofjeloškem in Idrijsko - Cerkljanskem hribovju. Lep pogled na Triglav se vam odpira tudi z nekaterih polhograjskih vrhov, ob jasnem vremenu pa s Kraškega roba in Snežnika ter Posavskega hribovja.
Če bi vendarle radi občutili čare Julijskih Alp in uživali v razgledih na Triglav, pa vseeno iščete kakšen lažji cilj, vam ponujamo nekaj predlogov, kam se lahko podate. Seveda kljub temu poskrbite za svojo varnost z ustrezno opremo in kakovostnimi planinskimi čevlji (tudi čelada ne bo odveč) in računajte na to, da so ponekod nekateri deli poti kljub tehnični nezahtevnosti bolj izpostavljeni (višina).
Eden najlažjih dvatisočakov v Julijskih Alpah. Z vrha se vam odpre neposreden, veličasten pogled na Triglav in njegovo ostenje. Izhodišče je Rudno polje na Pokljuki, potrebovali boste 1,5 – 2h po lahki označeni poti.
Z Debele peči se vam odpre fantastičen razgled na Triglavsko pogorje in dolino Krme. Primerna tudi za manj izkušene pohodnike. Izhodišče je na Rudnem polju, čaka vas od 2,5 – 3h hoje po lahki do zmerni planinski poti.
Malo daljši pohod, a nagrada je spektakularen pogled na Triglav z južne strani. Je manj obiskan in zato bolj miren. Nanj se lahko podate s Pokljuke oz. Uskovnice, čaka pa vas 4-5h hoje po zmerni označeni poti.
Do priljubljenega gorskega centra, od koder se vam odpre čudovita panorama na Triglavsko pogorje, vas pripelje gondola. Tu lahko izbirate poti različnih zahtevnosti do vrha Vogla. Med lažjimi pristopi so poti s planin Zadnji Vogel in Kuk, za kar boste potrebovali okoli 2 uri in pol.
V Sloveniji velja rek, da moraš kot pravi Slovenec/Slovenka vsaj enkrat v življenju na Triglav. Verjetno se boste vprašali, zakaj je ravno Triglav Slovencem tako pomemben. Skozi zgodbe in slikovno gradivo spoznajte zgodovino, ki je Triglav postavila na piedestal slovenskih gora, ter poiščite odgovor, zakaj je planinstvo tako globoko zasidrano v slovenski zavesti.
Vir starejših fotografij in razglednic: Slovenski planinski muzej - Gornjesavski muzej Jesenice
Slovenija je raj za ljubitelje aktivnosti v naravi. Pohodniki in planinci lahko prehodijo Slovenijo po dolgem in počez, saj je na voljo več kot 10.000 km urejenih in označenih poti. Spoznajte čudoviti gorski svet in spoštujte življenje v njem.
Preskoči vrtiljak
Nastavitve zasebnosti