Sneg in mraz Slovenijo spremenita v osupljivo zimsko pravljico. Narava iz slapov in potočkov ustvari prave umetniške skulpture, ki pa niso privlačne le na pogled. Za ledne plezalce zaledeneli slapovi in stene predstavljajo poseben izziv, ki ni nikoli enak. A treba je vedeti, da za izjemno lepoto ves čas preži tudi nevarnost, zato se je lednega plezanja treba lotiti še bolj premišljeno in zgolj z ustrezno opremo. Potrebne so dobra fizična in psihična pripravljenost ter izkušnje, zato je priporočljivo, da se lednega plezanja lotite v spremstvu izkušenih vodnikov. In če ste zares pripravljeni, vas povabimo na najlepše lokacije za ledno plezanje v Sloveniji.
…ne pozabite na ustrezno opremo in varnost! Plezanje v zimskih razmerah je primerno samo za izkušene plezalce, saj je precej bolj zahtevno in veliko bolj nevarno. Če nimate dovolj izkušenj, se pozimi v stene ne podajajte sami, ampak le v spremstvu izkušenega vodnika!
Poleg obvezne plezalne opreme, med katere sodijo varovalni plezalni pas, vponke z matico ter čelada, ki vas zaščiti pred padajočimi koščki ledu, za ledno plezanje potrebujete:
Tako, kot velja za vse, ki se pozimi odpravljajo v gore, morajo tudi ledni plezalci preveriti, kakšne so razmere v stenah. Predvsem je pomembno, da se pozanimate, kakšno je stanje zaledenelih slapov. Za razliko od skalnih sten se razmere v ledu stalno spreminjajo. Spreminja se tudi težavnost plezanja, ki se meri v naklonini, vodnatosti slapu v jesenskem času, mrazu, strukturi ledu. Težavnost plezanja lahko v istem slapu iz leta v leto povsem različna.
Običajno so najboljši pogoji za plezanjem od sredine januarja do marca, vendar je vse odvisno od dejanskih zunanjih temperatur. Ledno plezanje je zelo specifično in zahtevno, zato morate biti še bolj kondicijsko pripravljeni, kot v kopnih stenah.
Zdaj, ko ste pripravljeni na svoj ledni podvig, lahko spoznate, kje so v Sloveniji najboljše lokacije za ledno plezanje. Največ in najbolj priljubljene zaledenele slapove in stene boste našli v Kamniško-Savinjskih in Julijskih Alpah.
V zavetju Kamniško-Savinjskih Alp boste ledni plezalci zagotovo našli svoj raj. Najbolj privlačna je Logarska dolina, v kateri boste našli toliko slapov z tako različno težavnostjo, kot nikjer drugje v Sloveniji. Tudi sosednja Matkov in Robanov imata slapove, primerne za ledno plezanje. Odlične lokacije boste našli tudi na drugi strani gora, na Jezerskem, ter v dolinah alpskih rek, ki izvirajo izpod druge najvišje slovenske gorske verige.
Logarska dolina je bogata s slapovi, ki se pozimi spremenijo v poligon za ledne plezalce. V pobočjih nad dolino najdete 39 preplezanih slapov, 11 od teh je ocenjenih vsaj s peto stopnjo. Ledeni slapovi so visoki od 80 do 300 metrov, različne težavnosti slapov pa ponujajo užitke v ledu tako začetnikom kot najbolj izkušenim plezalcem.
VečLogarska dolina je bogata s slapovi, ki se pozimi spremenijo v poligon za ledne plezalce. V pobočjih nad dolino najdete 39 preplezanih slapov, 11 od teh je ocenjenih vsaj s peto stopnjo. Ledeni slapovi so visoki od 80 do 300 metrov, različne težavnosti slapov pa ponujajo užitke v ledu tako začetnikom kot najbolj izkušenim plezalcem.
VečČeprav Jezersko nima veliko zaledenelih slapov, so tisti, ki so, toliko bolj zahtevni in so zato pravi izziv za izkušene plezalce. Najbolj zahtevne boste našli v dolinah Makekove in Ravenske Kočne, nekaj jih je tudi pod Čedco vidnih s ceste na Zgornje jezersko. V višino se raztezajo med 140 in 350 metri. Za začetnike je bolj primeren Sinji slap, ki ima urejeno varovališče.
Med lokacijami, kjer je možno ledno plezanje, je tudi dolina Kamniške Bistrice. Potok je na svoji poti izoblikoval tolmune, korita in manjše slapove, ki pozimi zamrznejo. Nekateri od njih so primerni za ledno plezanje.
V Julijskih Alpah boste največ zaledenelih slapov in sten našli na območju Kranjske Gore, Doline Soče in Bohinja. Ledeno kraljestvo med najvišjimi slovenskimi vrhovi ponuja izzive za zahtevne ledne plezalce. V tem delu Slovenije je tudi edini ledno plezalni center, kjer se lahko urite v lednem plezanju.
Prijeten sprehod od Planice, doline smučarskih skakalnic, vas loči do mogočnih sten vrhov nad alpsko dolino Tamar. Več slapov na tem območju si pozimi nadene ledeno podobo, ki je primerna tudi za ledno plezanje. Za varno ledno plezanje največkrat uredijo slapove Sveča, Skriti slap, Centralni slap, Desni slap in Zadnji Slap.
Prijeten sprehod od Planice, doline smučarskih skakalnic, vas loči do mogočnih sten vrhov nad alpsko dolino Tamar. Več slapov na tem območju si pozimi nadene ledeno podobo, ki je primerna tudi za ledno plezanje. Za varno ledno plezanje največkrat uredijo slapove Sveča, Skriti slap, Centralni slap, Desni slap in Zadnji Slap.
Če sodite med največje ledno plezalne navdušence, morate poskusiti razvozlati zimsko uganko slapa Luciferja. Poleti se potuhne med skale Mokre peči, pozimi pa pokaže svojo mogočno podobo, ki je takoj pritegnila pozornost lednih plezalcev. A naj vas »hudičevo« ime ne zavede. Slap namreč ni med najbolj zahtevnimi, vsekakor pa je dovolj velik izziv za inajbolj zagrete ledne plezalce.
VečLog pod Mangartom v zavetju strmih sten skriva okrog 100 večjih in manjših slapov. Večina pozimi zamrzne in ponudi primeren poligon za ledne plezalce. Še posebej skrita dolina Loške Koritnice ima vrsto zanimivih slapov, ki se raztezajo med 100 in 400 metri višine.
VečNajbolj poznan slap v Bohinju je Savica, ki pa zaradi svoje vodnatosti nikoli ne zamrzne. A Bohinj ima v stranskih dolinah še druge adute, ki pa se pozimi odenejo v ledeno podobo. V Soteski najdete dva slapa: prvi je visok 200m, slap Vis a Vis pa 100 m. Na Planini Voje se lahko na ledno plezanje podate na 300 metrov visok Lušev graben.
V idilični alpski vasici Mojstrana se nahaja soteska Mlačca, ki se vsako leto spremeni v ledeno kraljestvo. Dobesedno. V času praznikov namreč zasije v številnih lučeh in umetniško oblikovanih skulpturah iz ledu. Zaledenela stena pa je tudi edini urejeni poligon oziroma ledno plezalni center v Sloveniji, kjer je poskrbljeno tako za različne težavnostne stopnje ledenih smeri, kot za vodnike in izposojo potrebne opreme.
Poiščite še druge možnosti za ledno plezanje v Sloveniji, ko je dovolj mrzlo in se slapovi spremenijo v ledna plezališča.
Na severni strani pod Vršičem je nekaj težjih in nekaj lažjih slapov. Najpogosteje sta urejena krajša slapova pod Prednjo glavo v Krnici. V steni Prisanka je lednim plezalcem poznan Centralni slap.
Ko se temperature spustijo krepko pod ničlo, zamrzne tudi slap v Peklu pri Borovnici v Ljubljanski kotlini. V ugodnih razmerah je tam pet slapov, primernih za plezanje.
V Idrijski Beli je v mrzlih zimskih dneh nekaj med plezalci priljubljenih zaledenelih slapov: Slap v ovinku 80m, Slap izgubljene rokavice 150 m, Slap za kapelico 150 m.
Pozimi lahko v Sloveniji počnete marsikaj: od smučanja in teka na smučeh do turnega smučanja in lednega plezanja. Izberite svojo najljubšo aktivnost na snegu ali ledu.
V Slovenijo po aktivna zimska doživetja na snegu in ledu.
Pohod s krplji ali pohodniškimi čevlji po zimski naravi je čudovito doživetje.
Preizkusite nekaj drznega – izberite med atraktivnimi zimskimi doživetji v Sloveniji.
Sledite napotkom za varno turno smuko in odkrijte najlepše lokacije za turnosmučarske užitke.
Spoznajte nekaj prednosti in namigov za izbiro zimskih počitnic v Sloveniji.
Namigi, kam po smučarsko-tekaške užitke v naravi.
Julijske Alpe – raj za aktivna doživetja in sprostitev v naravi.
Odkrijte lepoto in pristnost druge najvišje gorske verige v Sloveniji in sveta ob njenem vznožju.
Prosimo, obiščite domačo stran ali izberite drug jezik.
Nastavitve zasebnosti