Mestna obzidja, ulice in trgi slovenskih zgodovinskih in drugih slovenskih mest pripovedujejo različne zgodbe o naši skupni preteklosti. A vse zgodbe niso lepe, navdihujoče in romantične. Stoletja so poleg napredka, kulturnih in gospodarskih dosežkov prinesla tudi tragične dogodke, žalostne usode posameznikov in skupnosti, ki so sooblikovali značaj mest. Pokukajte v mračne trenutke zgodovine, spoznajte usode nesrečnikov, ki so se znašli v vrtincu družbenih sprememb, političnih iger in pregonov, ter dogodke, ki so zapisani v mestnih kronikah.
Nevarnosti, ki so na prebivalce pretile od drugod, so bile pogoste, posledice spopadov uničujoče. Zatirani in izkoriščani so se uprli tudi domači oblasti, čeprav so s tem tvegali vse. V grajskih zaporih so odmevali kriki trpečih ujetnikov.
Kriki obupa in groze so se razlegali daleč naokrog, potem ko so v začetku 6. stoletju Avari napadli nič hudega sluteče prebivalce latinske naselbine na območju Črnomlja in Bele krajine. Del teh temačnih trenutkov lahko spoznate v Mestni muzejski zbirki v Črnomlju.
Vojna med Beneško in Genovsko republiko, v katero je bil na strani Benečanov vpleten tudi Koper, se je za slovensko obalno mesto slabo končala. Genovska flota je mesto opustošila in med drugim odnesla relikvije prvega koprskega škofa in zavetnika mesta, sv. Nazarija, poleg vojne pa sta prebivalce pestili še kuga in lakota.
Ko so leta 1408 izurjeni turški vojščaki prvič vpadli v Belo krajino in opustošili okolico Metlike, je v slovenskih deželah zavladal velik strah. Zakaj, lahko spoznate v Belokranjskem muzeju na Metliškem gradu, kjer se lahko poglobite v temno poglavje turških vpadov.
V 16. stoletju sta se zaradi vse slabših razmer dvignila kar dva kmečka upora, vseslovenski in slovensko-hrvaški, oba pa sta bila brutalno zatrta. V Posavskem muzeju Brežice odkrijte zgodbo o pogumu upornih podložnikov, ki so se zoperstavili veliko številnejši plemiški vojski in za to plačali strašno ceno.
V obdobju tlačanstva ni vrelo le med kmeti v Posavju, ampak tudi med kmeti na Goriškem. Tolminski upor se je zgodil 1713 in doživel klavrn konec z mučenjem in usmrtitvijo puntarjev. Del te temačne zgodovine na Goriškem lahko spoznate v Tolminskem muzeju.
Med grajskimi zidovi živijo tudi vznemirljive zgodbe, kjer vas oblije zona. Ob obisku grajskih ječ lahko skorajda slišite obupane krike jetnikov, še večjo grozo pa zbujajo različne mučilne naprave. Po grajskih hodnikih se morda potikajo izgubljene duše. Ste dovolj pogumni, da spoznate srhljive grajske zgodbe?
Zgodbe in usode prestopnikov, ki so jih vtaknili v ječe, celice in samice Ljubljanskega gradu, so različne, vse pa imajo skupni imenovalec – mračne. Si jim upate prisluhniti? Pridružite se vodenim ogledom skozi temno, skrivnostno zgodovino Ljubljanskega gradu.
Loški grad je v svojem večstoletnem obstoju doživljal številne spremembe. V njem so med drugim delovali sodišče, davkarija, prevzgojni dom, po drugi svetovni vojni pa sta bila tu koncentracijsko taborišče za pripadnike različnih vojaških formacij iz Jugoslavije, ki so jih ob koncu vojne zajeli partizani, in kasneje žensko taborišče za družbeno koristno delo. Srhljivo plat gradu lahko občutite na posebnem nočnem doživetju.
V zgodovinskih mestih najdemo posameznike, ki so iz različnih razlogov izstopili iz množice in s svojimi dejanji hote ali nehote izzvali moč oblasti. Spoznajte njihove zgodbe, motive in usode.
Zgodba Veronike Deseniške, preproste plemkinje, ki je osvojila srce Friderika II. Celjskega in bila zato obtožena čarovništva, je verjetno ena najbolj tragičnih zgodb rodbine Celjskih grofov in Starega gradu. Ironija je, da so jo spoznali za nedolžno, ko se je v procesu proti njej utopila. Njeno tragično zgodbo lahko med drugim spoznate na razstavi na gradu.
V Laškem pa lahko skozi virtualno doživetje poskusite spremeniti zgodovino in ljubezensko zgodbo Friderika in Veronike pripeljati do srečnega konca.
Včasih so stvari drugačne, kot jih sprva vidimo. In takšna je bila Marina Melhiorca, navidez obnemogla revna starka, a v resnici velja za eno najdrznejših tihotapk na Idrijskem. Pod pretvezo, da prodaja idrijske čipke, je tihotapila ukradeno živo srebro. Bila je prebrisana in ni podlegla niti mučenju v zaporu, ampak je spretno ukanila svoje biriče in pobegnila. Njeno zgodbo lahko spoznate na vodenih ogledih v Mestnem muzeju Idrija na gradu Gewerkenegg, tej osupljivi in neukrotljivi ženici pa je posvečena tudi slikanica Tihotapka Melhiorca.
Ste vedeli, da je bil kranjski srednjeveški obrambni stolp Pungert v preteklosti tudi zapor? Bivanje v njem sta med drugim izkusila tudi slikar Leopold Layer in njegov brat, ker sta med francosko okupacijo ponarejala denar. Po smrti brata se je Layer zaobljubil, da bo poslikal kapelico Matere božje na Brezjah, če se mu le uspe vrniti na prostost. Pungert je danes eno od središč kulturnega dogajanja, Layerjeva hiša pa ponuja zavetje sodobnim umetnikom.
Zgodba grofa Ivana Erazma Tattenbacha je zgodba prevelikega pohlepa, ki ima grozljiv konec. Grofu namreč ni bilo dovolj, da je imel v lasti več posestev, Stari grad Konjice in dvorec Trebnik, ampak je želel še več. V svoji častihlepnosti se je zoperstavil proti habsburškemu cesarju Leopoldu I., kar je plačal z odvzemom vsega premoženja in plemiškega naziva ter z usmrtitvijo. Kdo ve, morda zaradi svoje grozljive usode duh častihlepnega grofa Tattenbacha še danes straši med ruševinami nekdaj mogočnega konjiškega gradu.
Slovenska mesta nosijo globoke brazgotine, ki sta jih vrezali prva in druga svetovna vojna, ko so boji in okupatorji brutalno zarezali v življenja nedolžnih ljudi. Odkrijte pretresljive zgodbe o nasilju in trpljenju, pa tudi neuničljivem človeškem duhu, ki si je za najvišjo vrednoto postavil svobodo.
Soška fronta, ki je trajala 888 dni, je bila ena najbolj krvavih med prvo svetovno vojno. V bojih med italijansko in avstroogrsko vojsko je padlo več kot milijon vojakov. Sledovi vojne vihre so še danes vidni po Dolini Soče in jih med drugim lahko odkrivate na Poti miru. V spomin in opomin je v Kobaridu postavljen muzej, ki obiskovalce pretrese z vojnimi podobami in vzbudi zavedanje, kako pomemben je mir.
Spominski park pod prelazom Ljubelj z betonskimi ostanki barak, obeležjem in krematorijem nemo opominja, da je v bližini Tržiča med vojno stalo koncentracijsko taborišče, »podružnica« Mathausna. V njem je bilo približno 1800 jetnikov iz trinajstih evropskih držav, ki so v nemogočih razmerah in terorju gradili ljubeljski predor.
V graščini Katzenstein v Begunjah na Gorenjskem so bili med vojno zloglasni gestapovski zapori, kamor so zaprli več kot 11.000 ljudi, večinoma pripadnikov gorenjskega odporniškega gibanja. Muzej, ki je danes urejen v ohranjenih zaporniških celicah, s pretresljivimi zapisi obsojencev na smrt opominja na nečloveško trpljenje.
Nekdanji celjski zapor Stari pisker je bil nočna mora za sodelavce odporniškega gibanja in zavedne Slovence, med katerimi so jih več sto brez sojenja ustrelili. Svetla točka je drzna akcija mladih šestih aktivistov, ki je decembra 1944 iz zapora osvobodila okoli 300 zapornikov.
Stavba na Prešernovi 37 na Ptuju se vam na prvi pogled morda ne bo zdela nič posebnega, a pod njeno streho so bili od sredine 19. do sredine 20 stoletja zgrajeni zapori. Usode zapornikov so različne, najbolj temačne pa v obdobju med 2. svetovno vojno.
Kosova graščina, eden od nekdanjih fužinskih gradov v središču Jesenic, je najbolj temačno obdobje svojega petstoletnega obstoja doživela med drugo svetovno vojno, ko si jo je za zapor izbrala nemška tajna policija gestapo in v njej zasliševala in mučila Jeseničane.
Globoko pod zemljo, v skritih kotičkih zgradb, v temnih gozdovih, kamor redkokdo zaide se skrivajo osupljive zgodbe, ki bi navdihnile marsikaterega avtorja vohunskih in detektivskih romanov.
Hotel Jama, ki se nahaja v bližini Postojnske jame, je v času po drugi svetovni vojni živel dvojno življenje. V skritih prostorih, ki so jih odkrili šele ob prenovi hotela, so tajni agentje prisluškovali gostom hotela. V teh prostorih lahko spoznate osupljivo tehnologijo za tiste čase, ki so jo uporabljali agentje.
Velenjski rudnik je dolga leta rezal kruh prebivalcem Šaleške doline. Rudarstvo je trajno zaznamovalo podobo doline in njenih ljudi. Zaradi intenzivnega izkopavanja premoga lignita postopno začela posedati tla, udornine je zalila voda in potopila rudarske vasi. Zgodbo rudnika in potopljenih vasi lahko spoznate na edinstvenem vodenem doživetju.
V času hladne vojne je ves čas v zraku visela nevarnost jedrskega napada, zato so tedanje jugoslovanske oblasti globoko v kočevskih gozdovih zgradile poseben bunker, skrit 72 m pod zemljo. Notranjost bunkerja ima več sob, lastno vodno zajetje in dva generatorja za proizvodnjo elektrike, kar bi v primeru atomskega udara omogočalo preživetje v bunkerju do 100 dni.
Mariborska industrija je v preteklosti doživljala številne vzpone in padce. Med drugo svetovno vojno se je velik del industrijske proizvodnje, predvsem kovinske, preusmerila v vojno industrijo za potrebe nacistične vojne. V tem času je delovala tudi Tovarna letalskih motorjev na Teznem, ki so jo v strahu pred zavezniškim bombardiranjem leta 1944 preselili v podzemne rove cone Tezno.
Mogočni gradovi in graščine, starodavni predmeti, ostanki nekdanjih naselbin, mestne ulice starih mestnih jeder – v vsakem od njih se skrivajo zgodbe ljudi, ki so nekoč poseljevali slovenska mesta.
Zgodovinska mesta Slovenije so prava zakladnica zgodb od srednjeveških časov do danes. Skrite so za zidovi mogočnih gradov in dvorcev, vklesane v mestne utrdbe in obzidja. Če jim pozorno prisluhnete, lahko v mislih odpotujete v čas plemičev in tlačanov in spoznavate, kakšno je bilo življenje v mestih in na gradovih.
VečZgodovinska mesta Slovenije so prava zakladnica zgodb od srednjeveških časov do danes. Skrite so za zidovi mogočnih gradov in dvorcev, vklesane v mestne utrdbe in obzidja. Če jim pozorno prisluhnete, lahko v mislih odpotujete v čas plemičev in tlačanov in spoznavate, kakšno je bilo življenje v mestih in na gradovih.
VečVsak muzej ima svoje skrivnosti, svoje zaklade in svoje »zvezde«. To so predmeti, ki zaradi svoje izjemnosti pritegnejo največ pozornosti. Tudi v muzejih slovenskih zgodovinskih mest se skrivajo neprecenljivi zakladi zgodovinske in kulturne dediščine, med katerimi so predmeti oz. posebnosti, ob katerih se je še posebej vredno ustaviti.
VečPrazgodovinske naselbine, rimski tabori, srednjeveške utrdbe – vsi pričajo o tem, da so ljudje poseljevali ali vsaj prečili slovensko ozemlje že od prazgodovine. Naša arheološka zbirka premore tudi nekaj najdb, ki so izjemne tudi v svetovnem merilu. Prebudite v sebi raziskovalni duh in se podajte po sledeh preteklosti.
VečČe želite spoznati najbolj očarljive kotičke slovenskih zgodovinskih mest, se vam splača obiskati stara mestna jedra. Očarale vas bodo mogočne srednjeveške ali meščanske stavbe, v katerih se skrivajo raznolike zgodbe iz preteklosti in jih danes oživljajo kavarne, butične trgovinice, galerije in druge vsebine.
VečRaziščite, kako so na značaj posameznega mesta vplivali veliki pesnik, svetovljanska popotnica, sloviti skladatelj in violinist, pater kapucin in mnogi drugi. Vstopite v čase, ko so mesta živela z ritmom dela posebnih mojstrov, kot so čevljarji in čipkarice ali rudarji in raziskovalci naravnega razkošja v zaledju mest.
VečZgodovino in kulturo mest lahko odkrivate na različne načine. Lahko obiščete muzeje in galerije, mogočne gradove in dvorce, raziskujete skrivnosti samostanov in cerkva ali pa se lotite potovanja v času skozi igrificirana in virtualna doživetja.
Vstopite v svet razburljivih doživetij in poiščite izhod iz sob pobega!
Odkrijte zanimive zgodbe iz Slovenije s pomočjo virtualne resničnosti.
Spoznajte nekaj biserov slovenske sakralne dediščine na najbolj doživet način.
Slovenija je prepredena z gradovi, dvorci in trdnjavami.
Muzeji in galerije v Sloveniji – zakladnica umetnosti od pradavnine do danes.
Od industrije do kulture – nekdanje tovarne in industrijska območja, ki so danes kulturni centri, muzeji in galerije.
Nastavitve zasebnosti