Vse se je začelo z nedolžno stavo pred olimpijskimi igrami v Tokiu: s trenerjem sta se dogovorila, da bo – če osvoji zlato medaljo – osvojila tudi Triglav, simbol slovenstva. Ideja o tem vzponu je v Janji tlela že leta; s prijatelji so se pogosto pogovarjali o tem, a nikoli ni bilo dovolj časa. Čeprav je bila dobro fizično pripravljena, pohodništvo nikoli ni bilo njena prava strast. Pred olimpijskimi igrami v Parizu pa je začutila, da je napočil pravi trenutek, da izpolni dano obljubo in dolgoletno željo. Na to posebno pot se ni podala sama – za vzpon na Triglav si je za družbo izbrala legendarnega alpinista, gorskega vodnika in mentorja, s katerim jo povezuje posebna vez: Toma Česna.
Visok, spoštovan, navdihujoč. Triglav z 2.864 metri ni zgolj samo najvišji vrh v Sloveniji, temveč simbol slovenstva, pripadnosti, ponosa in poguma. Celo star slovenski rek pravi:
Nisi pravi Slovenec, dokler ne osvojiš Triglava.
Za Janjo je bil ta rek več kot le pregovor. Bil je izziv, morda celo klic. Pa vendar – njen odnos do Triglava je bil vse prej kot preprost. Ne zato, ker ne bi zmogla – v športnem plezanju je od nekdaj postavljala svetovne mejnike. Kaj pa hoja v hribe? Povsem druga zgodba...
V ozadju te zgodbe ni zgolj gora, ampak tudi stava – tista tiha zaveza, ki lahko človeka vodi dlje, kot si misli. Janja je svojemu trenerju Romanu pred Tokiom obljubila, da bo, če osvoji zlato, osvojila tudi Triglav. Ta obljuba na prvi pogled ni nič posebnega, saj je Janja v vrhunskem športnem plezanju neprekosljiva, vendar pa je Roman vedel, da ji hoja v hribe nikoli ni vzbujala enakega navdušenja kot plezanje po stenah ali balvanih. Vzpon je torej simboliziral preseganje meja – naravnih in notranjih.
Ko je v Tokiu resnično osvojila zlato, Janja ni pozabila na stavo. In ker so bile olimpijske igre v Parizu vedno bližje, ji je misel na to, da obljube ne bi držala, zvenela skoraj kot izzivanje usode. A vedela je, da se na Triglav ne bo odpravila sama – v dvoje je pot vedno lepša.
Na to posebno pot se ni podala sama – ob sebi je želela nekoga, ki razume goro in njo. Izbrala je Toma Česna, legendarnega alpinista, gorskega vodnika in človeka, ki Triglav pozna kot lastni žep, z Janjo pa ga povezuje dolgoletno zaupanje in spoštovanje, ki presega športne okvirje.
Janja in Tomo Česen sta stkala posebno vez že pri njenih šestnajstih. V tistem času je bil Tomo trener Martine Čufar, svetovne prvakinje iz leta 2001, in je že veljal za eno najvplivnejših imen v športnem plezanju. Čeprav nikoli ni postal njen uradni trener, ji je vedno stal ob strani z modrimi nasveti in drugačnim pogledom na plezanje. Njegov premišljen, pronicljiv pristop jo je globoko zaznamoval. »Vedno sva si imela veliko povedati. Najina pogleda na trening in tekmovanja sta si presenetljivo podobna,« pripoveduje Janja.
Najbolj se ji je v spomin vtisnil navidez preprost, a globoko pomenljiv stavek:
Lahke smeri je treba plezati lahko.
Tomo Česen
Njuno prijateljstvo je s časom zraslo v trden in spoštljiv odnos, poln iskrenih in poglobljenih pogovorov. Pogosto sta izmenjavala mnenja o športu, življenju in izzivih, ki jih prinašata plezanje in tekmovanja. Janja srečanja s Tomom zato poimenuje kar »terapevtske seanse«, saj se ob kavi pogovorita o vsem, kar jo teži ali navdušuje. Tako si skoraj vsak mesec vzameta čas za iskren pogovor.
V zgodnjih jutranjih urah sta Janja in Tomo dobro pripravljena in v odličnem razpoloženju krenila proti Triglavu. Vreme je bilo kot nalašč za poletni vzpon – nebo brez oblačka in svež gorski vetrič, ki je jutro naredil znosnejše kot v dolini. Za vzpon sta izbrala pot, ki jima je pričarala popolno izkušnjo – s pogledi, ki jemljejo dih, in pokrajinami, ki se vtisnejo v spomin.
Ko sta se vzpenjala, je Triglavski narodni park z vsakim korakom razkrival nove razglede – od mehkih, cvetočih travnikov do mogočnih skalnatih sten. Sprva sta stopala po zelenih pašnikih, posutih z živobarvnimi, zaščitenimi gorskimi cvetlicami, ki so cvetele pod razgledi, ki so segali vse do obzorja.
A kmalu je narava pokazala svojo drugo, ostrejšo plat – pot se je strmo vzpela, cvetje je izginilo, zamenjale so ga gole skale in zahtevni, izpostavljeni grebeni. Triglav je pokazal svojo surovo, neukročeno moč.
Njuno doživetje je dobilo pravljični pridih, ko sta zagledala gamsa, ki je z neverjetno lahkotnostjo preskakoval strma skalnata pobočja. Ta redki stik z divjadjo ju je spomnil na izjemno neokrnjenost narave tega območja. Julijske Alpe namreč nudijo dom najrazličnejšim živalskim vrstam – od mogočnih kozorogov, igrivih polhkov, rdečih lisic in svizcev, do ruševcev in celo redkega rjavega medveda – in tako predstavljajo edinstveno zatočišče, kjer živali še vedno živijo svobodno v svojem naravnem okolju.
Ob vsakem postanku na poti proti Triglavu sta Janja in Tomo srečevala navdušene planince – številni so se želeli fotografirati z dobitnico olimpijskega zlata in legendarnim alpinistom. V Sloveniji je namreč ljubezen do športa in vrhunskih športnikov globoko zakoreninjena, zato to niso bili le trenutki navdušenja, temveč tudi odraz spoštovanja do vrednot, ki ju oba utelešata: trdega dela, predanosti, poguma in srčnosti. Janja Garnbret kot ambasadorka turizma ne promovira le slovenskega športa, temveč tudi vrednote Slovenije.
Janjo je očaralo Tomovo izjemno poznavanje gora. Kot nekdaj profesionalni alpinist, ki je orjal ledino tudi v Himalaji, je z njo velikodušno delil svoje bogate izkušnje. Takšna družba je privilegij, ki spremeni vzpon na Triglav v dragoceno poučno in navdihujočo izkušnjo.
Vrh Triglava sta osvojila že prvi dan. Za sklepni vzpon sta uporabila dodatno varovalno opremo – vrvi, čelade in druge pripomočke, s katerimi sta varno premagala izpostavljene in zahtevne predele poti. Po prihodu na vrh sta se spustila do Kredarice, kjer sta prenočila. Gorska koča, polna navdušenih planincev, ki so se pripravljali na vzpon ali delili svoje izkušnje, je ponujala sproščeno in živahno vzdušje. Pridružila sta se pisani družbi – igrali so karte, pripovedovali zgodbe in kramljali dolgo v noč.
Ko je Janja stala na vrhu Triglava, obdana z veličastnimi razgledi slovenskih pokrajin, je začutila globoko povezanost z goro. Zdelo se je, kot da je Triglav – simbol slovenske vztrajnosti – postal del njene lastne poti.
Občutila sem ponos – zdaj sem res prava Slovenka. Gore in gorništvo sem vedno spoštovala, a ko stojiš tam, spoznaš, kako majhen in nepomemben si.
Janja Garnbret
Ta trenutek je bil še toliko bolj poseben zaradi prisotnosti Toma Česna. Njegova mirnost in zanesljivost sta Janji pomenili oporo in tiho moč – opomnik, kako dragoceno je imeti ob sebi nekoga, ki ne le pozna pot, ampak jo tudi razume. Po njegovi zaslugi je bil vzpon na Triglav več kot le fizični dosežek – postal je globoko osebni mejnik.
Na olimpijskih igrah v Parizu je Janja znova osvojila zlato. Težko pa je spregledati, kako pomemben del poti je bil tudi njen vzpon na Triglav. Nenazadnje to ni bil zgolj fizični izziv – bila je pot samorefleksije, premaganih ovir in simbolni korak, ki je tlakoval pot do novega vrhunca. Ob strani ji je stal legendarni Tomo Česen in na vrhu Triglava je Janja odkrila nekaj več kot razgled: novo raven vztrajnosti in zbranosti, ki jo je dvignila še višje. Tokrat ne nad oblake, temveč na najvišjo stopničko olimpijskega odra v Parizu.
Slovenske gore na čelu s Triglavom s svojo lepoto marsikoga vabijo iz dolin. A skrivajo tudi svoje pasti. Krušljiv teren, prepadne stene in spremenljivo vreme od planincev zahtevajo veliko previdnosti. Tudi vsak posameznik je zgodba zase – kako dobro je kondicijsko pripravljen, kako zaznava višino in koliko časa je sposoben hoditi. Zato vam polagamo na srce, da skrbno načrtujete svoje planinske ture. Še posebej, ko se odpravljate v visokogorje in na Triglav. Oglejte si naša priporočila in poskrbite za svojo varnost, ko se odpravite v gore.
Preskoči vrtiljak
Janja Garnbret je ena od ambasadork in ambasadorjev slovenskega turizma. Ponosna je na svojo zeleno deželo, še posebej na njeno trajnostno usmeritev. Zato z veseljem podpira prizadevanja, da Slovenija postane še bolj prepoznavna po svojih edinstvenih in vrhunskih doživetjih.
Všeč mi je, da se je turizem v Sloveniji razvijal trajnostno. Človek ima občutek, da je to resnična vrednota, ki je zapisana v DNK-ju destinacije, in ne zgolj ambicija za zeleno značko.
Janja Garnbret o slovenskem turizmu in njegovi trajnostni usmeritvi
Sprehodite se skozi našo zeleno zgodbo
Oglejte si interaktivni video in spoznajte nekaj najbolj zanimivih dejstev in zelenih zgodb, ki vam razkrivajo trajnostno pot Slovenije.
Zakladnica presenečenj navdušuje s svojo pristno, pretežno gozdnato pokrajino, ki je raj za iskalce aktivnih doživetij. V opuščenem rudniku v Mežici, ki je del UNESCO Geoparka Karavanke, lahko celo s kolesom ali kajakom spoznavate podzemlje gore Pece. Slovenj Gradec je prijetno zgodovinsko mesto, iz katerega vas pot pripelje na zeleno Pohorje.
Na potovanju po Sloveniji lahko na vsakem koraku doživite nekaj izjemnega. Ne glede na to, ali gre za naravne ali kulturne znamenitosti, lokalne dobrote ali nepozabna doživetja, vam bo Slovenija zagotovo zlezla pod kožo.
Preskoči vrtiljak
Nastavitve zasebnosti