Veseli december je v Sloveniji povezan z zanimivo kulinarično tradicijo. Slovenske gospodinje v adventnem času od nekdaj na veliko pečejo – piškote, kruh in potico, najznamenitejšo slovensko sladico iz zavitega testa in z različnimi nadevi. Na predbožični dan se ponekod še vedno držijo »veselega posta«, ki je nekoč zaznamoval ves adventni čas. Po tradiciji so bile do božiča na jedilniku same zdrave jedi: stročnice, žitarice in močniki, polenovka s polento in krompirjeva juha. Šele po polnoči, ko je nastopil božični dan, je na mizo prišlo meso, velikokrat svinjsko, saj je veljalo, da za novo leto ni dobro praskati s kremplji nazaj, ampak je bolje riniti z rilčkom naprej. Naj vam zaupamo nekaj tradicionalnih jedi, ki jih v Sloveniji med prazniki radi pripravimo.
Slovenske hiše se pred božično-novoletnimi prazniki še vedno tresejo od pospravljanja in peke tradicionalnih sladkih dobrot. Med najstarejše navade spada priprava poprtnika ali božičnega kruha, ki naj bi bila ohranjena že od poganskih časov, ko smo praznovali prihod svetlobe ob zimskem solsticiju. Ta sladek in okrašen mlečni kruh iz bele moke je simboliziral željo po zdravju in obilju v novem letu.
Nekoč so mu pripisovali tudi posebne moči za dobro letino, zato so nekaj kosov tega kruha dali tudi živini ali ga zakopali ob robove njiv.
Na božični dan je po stari slovenski tradiciji miza tako polna, da nanjo ne spraviš niti kozarca. Nekoč je veljalo, da je takoj po polnoči dobro dati pod zob vsaj kakšno klobaso, narejeno doma ali pri sosedu na kolinah. Hišna priprava in predelava mesa sta še danes najintenzivnejši pred božičem.
Nekaj načinov priprave kopuna navaja že slovenski pesnik in jezikoslovec Valentin Vodnik v prvi kuharski knjigi Kuharske bukve v slovenskem jeziku, ki je izšla leta 1799.
K mesu se priležejo tudi priloge. Nekatere so takšne, ki se nam kar stopijo v ustih, druge pa prinašajo dobro počutje in odganjajo slabo vest ob vseh okusnih prazničnih pregrehah.
Najstarejši zapisan slovenski recept za pripravo praženega krompirja najdemo v Slovenski kuharici, ki je v Ljubljani izšla leta 1868.
Za prilogo je med prazniki največkrat na mizi pražen krompir. Na maščobi in čebuli prepražen kuhan krompir je še posebej okusen, ko ga pripravimo v litoželezni ponvi. Ta na dnu ustvari hrustljavo skorjico, ki se kar stopi v ustih. Za obogatitev okusa praženega krompirja mu gospodinje rade dodajo ocvirke.
Kisla repa ali zelje sta okusni in zdravi prilogi ob praznični večerji. Pravijo, da pripomoreta k boljšemu počutju, vzpostavljata zdravo razmerje mikroorganizmov v telesu in spodbujata prebavo. Odlično za krepitev imunskega sistema v hladnejših prazničnih dneh!
Kljub bogato obloženi mizi in slastnim jedem se po praznični večerji v želodcih vedno najde prostor za nekaj sladkega.
Preskoči vrtiljakNe boste vedeli, če ne boste poskusili! Potica je kraljica praznično pogrnjene mize in najbolj priljubljena sladica v Sloveniji! Zato boste z njeno pripravo delček Slovenije prenesli tudi v vaš dom. Da boste pekovski izziv v svoji kuhinji lažje zastavili, si poglejte naš recept za najbolj razširjeno – orehovo potico.
Dober tek in vesele praznike!
Za praznike okusite dobrote slovenske kuhinje! Tudi če tradicionalna praznična pojedina ni povsem po vašem okusu, lahko kljub temu praznikom dodate nekaj slovenskega.
Okusi Slovenije na vašem krožniku
Slovenska gastronomska slika je takšna, kot je slovenska pokrajina – dinamična, presenetljiva in preprosto čudovita. V 24 gastronomskih regijah lahko naletite na široko bero okusov in vsaka regija ima svoj značaj. Kateri okus Slovenije pa vam najbolj diši?
Ko domišljija dobi krila, ni nič nemogočega. Tako lahko odpotujete v slovenski svet pravljic. Tudi takšnih, ki jih lahko vidite, občutite, okusite. Naj vam ta »pravljični« svet pričara najbolj čarobne praznike.
Preskoči vrtiljak Slovenska praznična pojedina
Nastavitve zasebnosti