Pustni čas predstavlja most med zimo in pomladjo. Nekoč je veljalo, da traja od svetih treh kraljev do pustnega torka. Datum pusta se letno spreminja glede na datum velike noči. Čeprav ga pogosto povezujemo s prihodom pomladi, njegovo ime razkriva povsem drug pomen – pust oz. mednarodni izraz karneval namreč pomeni »pustiti meso«. Glavni pustni dan je pustni torek, pustno dogajanje pa se zaključi s pepelnico, ko se začenja 40 dnevi post pred veliko nočjo. Za pusta si nadenemo različne maske – od tradicionalnih do takšnih, ki so odraz sodobnega družbenega življenja. S pustom so povezani različni običaji, pustni plesi, sprevodi pustnih mask, skratka zabava in bogato obložena miza s pustimi dobrotami.
Glavno dogajanje ob pustu je skoncentrirano na čas od debelega četrtka do pepelnične srede. Takrat se zvrstijo tudi zanimivi pusti običaji. V Cerknici denimo na debeli četrtek žagajo babo, oblast pa prevzamejo pustne maske - Butalci. Pustni liki vajeti v kraju v času pusta prevzamejo tudi drugod. Zanimiv običaj je vlečenje ploha v nekaterih krajih, kjer med dvema pustnima obdobjema ni bilo poroke. Posebno različico tega običaja, borovo gostüvanje, lahko doživite na Ravenskem in Goričkem. V nekaterih krajih pustne maske obiskujejo prebivalce, odganjajo zle duhove in prinašajo veselje in smeh. Med temi velja izpostaviti obhode kurentov, ki so vpisani na seznam nesnovne kulturne dediščine UNESCO. Vrhunec pustnega dogajanja predstavljajo številne pustne povorke in pustni plesi po Sloveniji, vse pa se zaključi na pepelnično sredo, ko pusta obsodijo in pokopljejo.
Na pustnem jedilniku se običajno znajdejo težje, mastne in ocvrte jedi. Osrednjo vlogo igrajo jedi s svinjskim mesom – svinjska juha, ričet s svinjskimi rebrci, pa tudi klobase in pečenka. Med ocvrtimi jedmi prevladuje ocvrto kvašeno testo, iz katerega nastajajo krofi, bobi, flancati, miške in druge lokalne dobrote.
Za pravo doživetje slovenskega pusta naj tudi v vaši kuhinji zadiši po krofih in miškah. Preizkusite recepta za ti dve priljubljeni ocvrti jedi v pustnem času.
Največje slovensko pustovanje je Kurentovanje na Ptuju, kjer ima glavno vlogo značilen pustni lik – kurent. Poleg kurenta imajo številni kraji po Sloveniji svoje posebnosti, kot so Cerkljanski laufarji, škoromati, Drežniški pustni liki in drugi. Dolgoletno tradicijo ima pustovanje v Cerknici. V Ljubljani pripravijo Zmajev karneval, ob morju se pridružite maškaram na Istrskem karnevalu, v Mariboru zaplešite s pustnimi maskami na osrednjem trgu, pustno dogajanje v Kranju pa popestri Prešernov karneval.
V Sloveniji skorajda v vsakem kraju pripravilo pustne povorke in druge dogodke, povezane s pustom. Preverite, kje se med drugim lahko pridružite veselemu pustnemu vzdušju.
Pustne maske preganjano tudi zle zimske duhove in kličejo pomlad. Spremljajte pomladno prebujaje narave in praznujte z nami spomladanske praznike.
Tradicionalne slovenske pustne maske in običaji kot na dlani.
Obiščite botanične vrtove v Sloveniji!
Praznik pomladi in ljubezni, ki vam bo ogrel srce
Odkrijte, kako v Sloveniji praznujemo veliko noč
Slovenija se ponaša z bogatim kulturnim izročilom.
Slovenske zakladnice svetovne dediščine
Nastavitve zasebnosti
COVID-19: 
