Dramska in filmska igralka, ki zna biti vse. Lahko je nežna in krhka, markantna in neustrašna, naivna in nedolžna, smrtno resna ali zabavna za umret. Bila je Ofelija v Shakespearovem Hamletu, Lolita v Nabokovi Loliti, Sally v Masteroffovem Kabaretu, Morticija v Brickmanovih Addamsovih, Varja v Češnjevem vrtu Pavloviča Čehova in še in še njenih izjemnih in kompleksnih vlog bi lahko našteli. Na filmskem platnu je za vlogo Marjane v filmu Ljubljana je ljubljena na 56. Berlinalu prejela prestižno nagrado vzhajajoča zvezda za najbolj perspektivno mlado igralko. Bila je Simona v Varuhu meje, Lea v Besi, Mija v Čokoladnih sanjah, Zala v Angelu zidov.
A obstaja kraj, kjer je Iva – samo Iva. Brez vlog, brez karakterjev, razen tistega najbolj njenega. Mesto, v katerem je odraščala, prostor notranjega miru. Njen Ptuj. "Ko se vrnem, imam občutek, da se moje telo takoj sprosti in preklopi v svoj naravni ritem – v ritem mojega otroštva, domačnosti, znanih ulic. To je mesto, ki me vedno znova prizemlji in spomni, kdo sem."
Dobrodošli v mestih po meri ljudi.
Tu sem prvič stopila na oder.
Brez mask.
Samo jaz.
Tudi v tišini ima mesto svoj glas.
In slišim ga, kot da je moj.
Umetnost tukaj nima okvirjev.
Svobodna vandra naokoli.
Za vsak trenutek najdem popoln oder.
Majhen, skrit, nepričakovan.
Simbol mesta je kurent,
vedno pripravljen na naslednji prizor.
Umetnost stopa ob meni
skozi ulice,
v življenja ljudi.
Včasih zidovi preteklosti postanejo odri sodobne umetnosti.
In tukaj, v najstarejšem kinu, sem prvič stopila v sanje.
Ko si nadanem kostum, se zlijem v eno z likom.
Ko vse maske padejo ... moje mesto ostaja z menoj.
🎭☕️🌸
Najraje se sprehajam po mestnem jedru. To je moj svet: ozke ulice, hiše z značajem, kotički, ki jih poznaš samo, če si tukaj doma.
Iva Krajnc Bagola – igralka
Ptuj je najstarejše slovensko mesto, katerega panoramo zaznamujeta široka reka Drava in mogočen grad. Med njima? Uličice in hiše, polne zgodb, zgodovine, zanimivosti. Na pomlad, če dobro prisluhnemo, pa skozi celo leto, med njimi odmevajo zvonci, s katerimi kurenti (ali koranti, kot jim pravijo domačini) odganjajo zimo in temo, prinašajo pa veselje in srečo. Po labirintu starega mestnega jedra se Iva najraje sprehaja, ko se med polnimi sezonami, snemanji in gostovanji vrača v svoje mesto.
"To je moj svet: ozke ulice, hiše z značajem, kotički, ki jih poznaš samo, če si tukaj doma," pravi igralka in naniza nekaj tistih, ki so jih še posebej pri srcu.
Blizu ji je okolica Stare steklarske, danes mladinskega kulturnega centra, ki že od nekdaj nosi ustvarjalno energijo in kjer je prvič tudi sama stopila na oder. "Tu sem odkrivala, kaj pomeni ustvarjati, vaditi, sanjati. To so prostori mojih prvih predstav in prvih korakov v umetnosti."
Ptujski Mestni kino velja za najstarejši kino v Sloveniji. Za Ivo je pomenil prvi stik s filmsko magijo. "Tu sem kot deklica sedela v temi, gledala filmske podobe in si potiho želela, da bi nekoč tudi sama pripovedovala zgodbe." In to tudi počne, tako v teatru, v filmu ali na televiziji.
Njen ptujski sprehod pogosto vključuje postanek v MuziKafeju, v priljubljeni kavarni s skritim vrtom, "kjer je vedno prijeten utrip, mešanica umetnosti, gostoljubnosti in sproščenosti." Kavarna in dom kulture s šarmantnim eklektičnim slogom dajeta dinamično energijo zgradbi iz leta 1618.
Ob vzponu na Ptujski grad, v katerem je tudi regionalni muzej, se Iva za trenutek ustavi in zadiha. "Grad je zame simbol mesta. Ko stojim na njegovem dvorišču ali obzidju, imam občutek, da sem povezana z vsemi plastmi časa – in tudi s svojo lastno zgodbo."
Ob vznožju grajskega griča, v stavbi Malega gradu, lahko vstopimo v kraljestvo knjig. Splošna knjižnica Ivana Potrča s čudovitimi prostori velja za eno od najlepših javnih knjižnic v Evropi – bogata je tudi zgodovina knjižničarstva na Ptujskem.
V Kurentovi hiši na interaktiven način spoznavamo kurenta ali korenta. To je priljubljeni etnografski pustni lik, ne le s tega geografskega področja, temveč širše – ste vedeli, da je kurentovanje vpisano tudi na Unescov seznam kulturne dediščine?
Ptuj ima nežno, a obenem močno energijo. Ni glasen, ni hiter, ne tekmuje – je kultiviran, tih, eleganten. Njegova duša je preplet zgodovine, ustvarjalnosti in topline ljudi, ki se med seboj še vedno poznajo.
Iva Krajnc Bagola – igralka
Mesto Ivine mladosti ima nežno, a obenem močno energijo. "Ni glasen, ni hiter, ne tekmuje," ga tankočutno opisuje. Ravno nasprotno, "je kultiviran, tih, eleganten."
Ptuj je v domišljenem, a ne izumetničenem kombiniranju starega in novega, antičnega in sodobnega, tradicionalnega in odštekanega pravi dragulj. In to v evropskem merilu! Ponosno nosi naziv najboljšega mesta kulturne dediščine v Evropi 2026. Vse dni v letu vabi k obisku raznolikih festivalov, ki popeljejo daleč v zgodovino (kot so Rimske in Ptujske grajske igre) ali v najbolj futuristične umetniške vizije (denimo na festivalu sodobne umetnosti Art Stays). Zgodaj spomladi mesto zavzame Kurentovanju, v toplem poletju se meščani in obiskovalci družijo v Kinu brez stropa ali na Dnevih poezije in vina, sredi jeseni se veselijo nove letine vina, in že je leto pri koncu in v mestu se zgodi magična Ptujska pravljica.
Odkrijte Ptuj, najboljše evropsko mesto kulturne dediščine 2026
Na kaj Iva pomisli ob besedah in besednih zvezah, povezanih s Ptujem?
🎭 Kurent – energija prednikov, surova moč življenja, zaščita.
📝🍷 Poezije in vino – toplina, večeri, iskreni pogovori, mehkoba besed.
💧 Drava – modrina, ki jo nosi mesto; mir, ki ga čutiš, tudi če nisi ob vodi.
Ne le Ptuj, tudi sicer imajo slovenska mesta prav posebno moč, nekaj, čemur Iva pravi človeška mera. "Dovolj so majhna, da ostanejo domačna, in dovolj velika, da ponujajo kulturo, naravo in kakovost življenja. So polna zgodovine, a je ta nežno vtkana v vsakdan – in prav ta subtilnost mi je najlepša," opisuje.
To so mesta, v katerih se počuti varno, sproščeno in pristno povezano. "V tujini si pogosto anonimen, doma pa te v mestu skoraj vedno nekdo pozdravi," razmišlja naprej. "To ustvari toplino, ki je ne moreš ponarediti."
Videozgodbe
Slovenska mesta imajo poseben šarm. Po dolgem in počez jih lahko izmeriš s koraki. Dobesedno. Na mestnih ulicah in trgih občutiš svobodo, da jih lahko uporabljaš po svoje. Imaš dovolj prostora, da zadihaš, dovolj možnosti za avtentično izkušnjo in pristen stik z lokalci. Povsod se dobro počutiš, saj te – za razliko od velemest – ne napada množica impulzov, ampak jadraš med najljubšimi. Izbereš jih sam. Na svoj način. Kako svoja mesta doživljajo umetniki in kreativci? Sprehodite se z njimi skozi videozgodbe edinstvenih mest.
Preskoči vrtiljakObraz kulture je odraz človeške ustvarjalnosti. V Sloveniji imamo mesta, kraje in prostore, ustvarjene po meri ljudi. Zato se povsod počutimo dobro.
Preskoči vrtiljak
Ko vas na potovanje, počitnice, oddih vabi kultura, izberete Slovenijo kot deželo zanimive dediščine in živahne sodobne ustvarjalnosti. Reprezentativni tematski vodnik vabi k odkrivanju mest po meri ljudi , predstavlja slovensko moderno in kulturno transverzalo mest. Navdihuje s transformativno močjo sodobnih umetniških praks in vabi na potovanja skozi čas po zgodovinskih mestih Slovenije.
Nastavitve zasebnosti