Slovenska mesta imajo poseben šarm. Po dolgem in počez jih lahko izmeriš s koraki. Dobesedno. Na mestnih ulicah in trgih občutiš svobodo, da jih lahko uporabljaš po svoje. Imaš dovolj prostora, da zadihaš, dovolj možnosti za avtentično izkušnjo in pristen stik z lokalci. Povsod se dobro počutiš, saj te – za razliko od velemest – ne napada množica impulzov, ampak jadraš med najljubšimi. Izbereš jih sam. Na svoj način.
Mladostna karizma in samosvoji karakterji krasijo tudi Bojana, Jana, Jureta, Krisa in Naceta. Člane slovenske glasbene senzacije JOKER OUT, ki s svojim shagadelic rock'n'rollom ni osvojila le domačih odrov, temveč tudi občinstvo širom Evrope. Ne dvomimo, da jih za naslednjim vogalom čaka ... svet. Kako – na čisto svoj način – mladi glasbeniki doživljajo mesto, v katerem ustvarjajo in kamor se radi vračajo po intenzivnih snemanjih in bučnih turnejah v tujini? Kako se raznoliki karakterji mesta prepletajo z njihovimi? Katere so njihove priljubljene mestne točke, kje se družijo s prijatelji, kje nahranijo svojo dušo z umetnostjo in dobro hrano? In kje najdejo svoje trenutke miru v vznemirljivem kaosu rock'n'rolla?
Z NACETOM se srečamo v Tivoliju, v največjem mestnem parku slovenske prestolnice, le kratek sprehod od strogega mestnega središča. Zelena oaza je polna potk in poti, igrišč in drevoredov, ki vodijo naprej proti gozdnemu zavetju krajinskega parka Rožnik in Šišenski hrib. Polna je tudi sprehajalcev s pasjimi prijatelji na povodcu. Tudi Nace ga ima, prikupnega drobnega jazbečarja PINA, ki radovedno opazuje mimoidoče s parom oči – enim sinje modrim in enim rjavim –, ki malce spominjajo na glasbeno ikono Bowieja. »S Pinom naju pot največkrat zanese v Tivoli, ki je verjetno klasična postojanka vseh Ljubljančanov,« pripoveduje Nace. »Super je, ker ponuja različne priložnosti za pse - od daljšega sprehoda, pasjega parka, s Pinom pa se lahko umakneva v kakšen bolj samoten del in se igrava, kar ima najraje. Če pa srečava še kakšnega znanca, se ustaviva v kateri od kavarn v bližini.«
Če na Ljubljano – ali druga slovenska mesta – pogledaš s ptičje perspektive, opaziš, da se tu zelene površine mehko prepletajo z urbanimi. Številne ulice obraščajo drevesa, manjši mestni parki pa s svojimi klopcami in pitniki meščanom ter obiskovalcem ponujajo prijetne točke za počitek, klepet ali opazovanje mestnega vrveža. Pri enem od pitnikov v parku Zvezda ob Kongresnem trgu se na sprehodu ustavita tudi Nace in Pino, da se v toplem dnevu odžejata. »V zadnjih letih Ljubljana postaja vedno bolj prijazna tudi psom. S sabo jih lahko dejansko vzameš že skoraj povsod,« opaža Nace, ki mu to zaradi njegovega življenjskega sloga pride še kako prav. »Res pa je,« pravi v smehu, »da bi mi kakšen dodaten koš z vrečkami za pasje iztrebke prišel zelo prav. Ker se zgodi, da v vsem hitenju nanjo pozabim ... in potem ne ostane drugega kot improvizacija.«
Super je, ker ponuja različne priložnosti za pse - od daljšega sprehoda, pasjega parka, s Pinom pa se lahko umakneva v kakšen bolj samoten del in se igrava, kar ima najraje. Če pa srečava še kakšnega znanca, se ustaviva v kateri od kavarn v bližini.
Nace o zelenem zavetju parkov
Mimo Naceta in Pina se na elegantnem retro kolesu pripelje BOJAN, pevec skupine, ki je s svojim vokalom in iskrivo karizmo pogosto v ospredju na koncertnih odrih. Tudi na mestnih ulicah ga prepoznajo skorajda vsi – od razreda osnovnošolskih malčkov, ki se želijo fotografirati z njim, do voznika kavalirja, manjšega električnega vozila, ki po mestu prevaža potnike, s katerim si nasmejana podata roki. Bojan je namreč na poti na drugi konec mesta, kjer ga pod krošnjami stoletnih platan parka Tabor, nedaleč od muzejske četrti z Etnografskim muzejem, Narodnim muzejem in Muzejem sodobne umetnosti, že čakajo kolegi za igro košarke na ikoničnem sinjemodrem igrišču.
»Tu sem preživel kar nekaj gimnazijskih dni,« pripoveduje Bojan, ki je obiskoval bližnjo gimnazijo Poljane, na Taboru pa v družbi sošolcev igral košarko in nogomet. Ob igrišču, kjer v toplejšem delu leta najdemo tudi Knjižnico pod krošnjami, stoji nekdanji Sokolski dom, impozantna zgradba, delo arhitekta Ivana Vurnika, v kateri je že od nekdaj domoval šport, še danes pa je priljubljen prostor športnih aktivnosti za male in velike.
Poleg košarke Bojan najraje igra nogomet, pa tudi pikado in šah, preseneti pa še z dvema njemu ljubima športoma, ki nista tako vsakdanja. Wakeboardanje je atraktiven vodni šport, najbolj priljubljena in znana lokacija za smučanje na vodi pri nas je na Štajerskem, v Dupleku. »Najraje sicer zahajam v Bohinj,« pove, »kjer na ranču ob Bohinjskem jezeru jezdim konje.« V domači Ljubljani mu je morda prav zato blizu Tomačevo s hipodromom, kamor se odpravi na jezdenje, rad pa zaide tudi v Tivoli, »ki je kot nekakšna dnevna soba za Ljubljančane.«
Je kot nekakšna dnevna soba za Ljubljančane.
Bojan o ljubljanskem mestnem parku Tivoli.
Zgodaj dopoldne je Ljubljanski grad še v megli, ljubljanska tržnica s slovitimi Plečnikovimi arkadami pa je že polna vrveža in mavričnih barv sveže, lokalne zelenjave in sadja, ki jo tu na zelenih stojnicah prodajajo pridelovalci od blizu in daleč. Ob eni od stojnic, bogato založenih z mavrico sezonske zelenjave, z branjevcem klepeta Jure, bobnar, ki velja za glavnega foodieja v bendu. V vrečko nabira dobrote, s katerimi bo doma pripravil kaj okusnega.
»Zelo rad kuham,« pripoveduje, medtem ko preizkuša jesenske gastronomske kreacije v TaBaru, priljubljenem baru in restavraciji na drugem bregu Ljubljanice, v sodobno prenovljenih prostorih nekdanje tovarne koles Rog. »Idrijski žlikrofi – na vse mogoče načine – so verjetno moja najljubša slovenska jed. Tudi kakšni štruklji so fajn,« še doda.
Letošnje poletje je prvič obiskal tudi Odprto kuhno, kulinarično tržnico na prostem, ki ga je navdušila prav s tem, da poleg raznolike ponudbe svetovnih okusov na stojnicah najdeš tudi tradicionalno slovensko kulinariko. Tako lahko tudi tuji obiskovalci na enem mestu poskusijo kakšno pristno slovensko jed.
Idrijski žlikrofi – na vse mogoče načine – so verjetno moja najljubša slovenska jed.
Jure o tem, katera tradicionalna jed ali sestavina mu je najljubša.
Jure tudi sicer rad raziskuje Slovenijo in njene skrite kotičke. In to na prav poseben način. »Zadnjih nekaj let si vzamem teden ali dva, in se z mopedom, starim tomosom iz leta 1978, odpravim po Sloveniji.« Tako je raziskal že Severno Primorsko, pa Kras in Istro. Če bi lahko izbral in priporočil le en skriti kotiček, bi bil to dragulj nedaleč od njegovega domačega Logatca – čarobno kraško Planinsko polje. »Zdi se mi, da moraš Planinsko polje videti in doživeti v različnih obdobjih – ko je poplavljeno, pa tudi ko ni, in čezenj v okljukih teče le reka Unica. Lepo je tam. Poleti je voda mrzla, v bližini je tudi Planinska jama, kamor se lahko umaknemo vročini in opazujemo izjemno naravo.«
Nekaj izložb naprej v Centru Rog zlatarski mojster Peter v ateljeju za oblikovanje nakita pozdravi Krisa. Razkaže mu orodja vseh vrst, s katerim pod sijem delovne lučke nastajajo filigranske umetnine. Skupaj se lotita popravila prstana. Prstani krasijo tudi Krisove roke, čeprav priznava, da dolgo časa ni nosil nakita. Med številnimi snemanji in raznolikimi stilskimi kombinacijami, ki so jih člani Joker Out preizkusili v zadnjih letih, pa so mu prstani prirasli k srcu. Tudi sicer je Kris umetniška duša, ljubitelj oblikovanja (v grafičnem oblikovanju se preizkuša tudi sam), umetnosti in vsega lepega. »Ker sem po izobrazbi inženir, je današnja izkušnja perfektna kombinacija zame, saj združuje mojo inženirsko in umetniško stran,« pripoveduje, medtem ko se že dogovarja, da se bo v Center Rog kmalu vrnil na eno od kreativnih delavnic.
So perfektna mešanica urbanega in naravnega.
Kris o slovenskih mestih.
Slovenska mesta, predvsem Krisova domača Ljubljana, so zanj »perfektna mešanica urbanega in naravnega.« Ko potrebuje mir in zavetje narave, se poda na Rožnik, v Tivoli, na Grajski grič, kjer se razprostira eden od najlepših razgledov na ljubljansko sosesko Trnovo. Tam nekje je tudi Špica, priljubljena točka ob sotočju dveh krakov Ljubljanice. Na kavo ali druženje s prijatelji se najraje odpravi v Tozd v središču mesta.
V Mestnem muzeju Ljubljana se Kris v dvorani, ki obiskovalca osupne s plastmi časa in umetnosti, povsem od blizu spogleduje s kipi in portreti oseb, ki so bile skozi zgodovino tako ali drugače povezane z mestom. Tudi to je odlika slovenskih mest, da umetnost, arhitekturo in ustvarjalce doživljaš intimno in pristno, iz prve vrste, brez dolgih vrst.
Nedaleč od muzeja je ena od Krisovih najljubših galerij, galerija Vžigalica. »To največkrat obiščem v času Svetlobne gverile, vsako leto se sprehodim po mestu in odkrivam skrite svetlobne instalacije.« Pod arkadami ljubljanske tržnice, skoraj vzporedno z gladino Ljubljanice, pa je Krisova najljubša galerija – DobraVaga. »Odlično je, da tu razstavljajo le mladi, sodobni umetniki.«
Poslovimo se od Krisa in se po slikoviti Križevniški ulici, ki je tudi ena od ljubljanskih mestnih četrti, spustimo do Ljubljanice, čez Plečnikov Čevljarski most, kjer v retro prodajalni plošč med vinilkami brska JAN. Nad ploščami ga je navdušil oče, ki je imel gramofon in zanimivo zbirko plošč, »tudi manjšo kolekcijo Avsenikovih vinilk in 'šlagerjev', verjetno še iz sedemdesetih,« se spominja. Sam je svojo zbirko začel graditi počasi, tam nekje v srednješolskih letih, ko je med izletom v London prvič videl legendarne plošče, kot so Wish you were here Pink Floyd, Kind of Blue Milesa Davisa, največje hite Jimija Hendrixa ... Danes ima Jan v domači zbirki okoli 150 vinilk.
Slovenija ima izjemna koncertna prizorišča, od zgodovinskih Plečnikovih Križank, Filharmonije, Žičke kartuzije, do novejših, urbanih prizorišč. »Tako kot obiskovalcu kot nastopajočemu so mi Križanke zelo blizu. To je legendarno prizorišče, kjer sem bil tudi sam na številnih koncertih. Moja najljubša? Marcus Miller in Snarky Puppy.«
Kot bend imajo lepe spomine tudi na Cvetličarno, saj so tam predstavljali svojo prvo ploščo. Za ljubitelje alternativnejše scene bi Jan tujim glasbenim navdušencem priporočil Metelkovo, »še posebej zato, ker je tam več klubov in lahko na licu mesta izbiraš, kam boš zavil, glede na občutek ali na glasbeno zvrst, ki ti je blizu.« Ljubiteljem jazza pa svetuje obisk jazz kluba nad mestom, na Ljubljanskem gradu.
Katero pa je najbolj nenavadno koncertno prizorišče, kjer so nastopali z Joker Out? »Verjetno Postojnska jama,« pove Jan, ki med posebna koncertna prizorišča prišteva tudi slovenske gradove, kot sta gradova Sevnica ali Bogenšperk. »Če bi lahko izbral najbolj odštekano, kulsko lokacijo za koncert, pa bi to bila Kredarica,« pravi, pri čemer misli na ikonično planinsko kočo, najvišje ležečo planinsko postojanko, ki stoji pod Triglavom, najvišjo slovensko goro. Za tisti večer pa Jan načrtuje obisk koncerta v Kinu Šiška. »To je čudovit prostor, kjer se vsako leto znajde veliko mojih ljubih izvajalcev.«
Če bi lahko izbral najbolj odštekano, kulsko lokacijo za koncert, pa bi to bila Kredarica.
Jan o tem, katera lokacija v Sloveniji bi bila za njih sanjska.
In ko pade noč? Takrat se fantje srečajo v zaodrju katerega od domačih ali tujih koncertnih prizorišč, v roke primejo svoje kitare, bobnarske paličice in mikrofone, ter se ob bučnem, navdušenem aplavzu zveste publike podajo na oder s svojim dinamičnim repertoarjem pesmi. Od razprodane dvorane Stožic, našega največjega koncertnega prizorišča, klubov širom Evrope pa do bleščečega evrovizijskega odra – povsod se iskri od njihove odrske karizme in energije, ki jim jo kot bumerang vrača očarano občinstvo. In nič čudnega ni, če na koncertu v Amsterdamu ali Londonu, v Milanu ali Beogradu, množica s fanti celo noč pleše (saj poznate njihov evrovizijski hit Carpe Diem, kajne?) in prepeva – v slovenskem jeziku. Tudi zato so Joker Out prvi kulturni ambasadorji naše destinacije.
Kljub arhitekturi in umetnosti svetovnega formata v slovenskih mesth nismo le turisti, ki zgolj kljukajo znamenitosti na seznamu “must-see” iz različnih vodičev. Smo zvedavi obiskovalci, ki se med pohajkovanjem med mestnimi ulicami in trgi pomešamo z lokalci, in se med znamenitostmi lahko prosto sprehajamo. Za »srečanje« z njimi ne stojimo v dolgih vrstah. Imamo dovolj časa in priložnosti za avtentično izkušnjo in pristen stik. Umetnost, arhitekturo in ustvarjalce lahko doživimo zelo osebno. Iz prve vrste, od blizu, iz oči v oči. Odkrijte izjemna mesta in doživetja slovenske umetnosti in kulture!
Šarm slovenskih mest in krajev je v tem, da nas navdajajo z občutkom človeškosti in svobode.
Od industrije do kulture – nekdanje tovarne in industrijska območja, ki so danes kulturni centri, muzeji in galerije.
Prepustite se živahnemu utripu v kulturnih četrtih slovenskih mest.
Glavno mesto Slovenije in Zelena prestolnica Evrope 2016. Očarljivo in živahno mesto vas bo navdušilo na vsakem koraku.
Okusi Slovenije so okusi različnih pokrajin.
Obiščite zanimive slovenske festivale in kulturne dogodke!
Doživite rokodelsko in obrtniško tradicijo slovenskih krajev in mest.
Nekatere najbolj priljubljene, posebne in vznemirljive lokacije za ljubitelje umetnosti, kulture in kreativnosti.
Nastavitve zasebnosti