Praznujte z nami okrogle obletnice
Leto 2025 bo v Sloveniji zaznamovalo kar nekaj okroglih obletnic, ki jih lahko povežete z prvovrstnimi doživetji. Spomnili se bomo pomembnih likovnih ustvarjalcev, dogodkov, tradicije in spomenikov.
200 let pivovarstva v Laškem
Leta 1825 je medičar in lectar Franz Geyer v nekdanjem Valvasorjevem Špitalu v Laškem uredil prvo obrtno pivovarno in tako postavil temelje za danes največjo pivovarno v Sloveniji. Laško je umeščeno v Spodnjo Savinjsko dolino, ki slovi po svoji hmeljarski dejavnosti. Tradicija pivovarstva je še danes močno zasidrana v laških doživetjih.
Obišči stran
Preskoči vrtiljak
150 let rojstva izumitelja Antona Codellija
Baron Anton Codelli velja za enega od začetnikov avtomobilizma v Sloveniji. Leta 1898 je s prvim avtomobilom na slovenskem ozemlju »prihrumel« v Ljubljano in poskrbel za pravo senzacijo med meščani. A to je le ena od plati strastnega izumitelja in pustolovca. Med njegovimi izumi na področju strojništva in elektrotehnike so med drugim avtomobilska svečka, mehanična kosilnica, zgradil prvo medcelinsko radijsko postajo za povezavo med Evropo in Afriko, skonstruiral je celo motorno ladjo in se ukvarjal tudi z letalstvom. Med službovanjem v Afriki se je izkazal kot filmski producent. Codelli je bil zadnji lastnik gradu Kodeljevo v Ljubljani, v okolici gradu je urejen park z njegovim imenom.

130 let Aljaževega stolpa na vrhu Triglava
Triglav ni le najvišja gora v Sloveniji, ampak ima za Slovence tudi velik simbolni pomen. Na vrhu mogočne gore v Julijskih Alpah je leta 1895 dovški župnik Jakob Aljaž s svojimi sodelavci postavil valjast stolp, ki ima tako kot tudi sama gora veliko simbolno vrednost. Po 130 letih stolp, ki je ime dobil po svojem konstruktorju, še vedno kraljuje na vrhu Triglava in predstavlja eno najznačilnejših vedut Slovenije. Zgodbo samega stolpa lahko najbolje spoznate z obiskom Slovenskega planinskega muzeja v Mojstrani, kjer ob 130-letnici pripravljajo tudi posebno razstavo.
Obišči stran

50 let Pusta v Cerknici
Pustno dogajanje v letu 2025 bo najbolj praznično v Cerknici, kjer bodo proslavili 50-letnico enega najbolj znanih pustnih karnevalov v Sloveniji. Cerkniški karneval najbolj zaznamujejo ogromne pustne figure, s katerimi se maškare sprehodijo po ulicah Cerknice. Spoznajte coprnico Uršulo, ki s svojim »podmladkom« prileti na metli z gore Slivnice, povodnega moža Jezerka, ščuko velikanko, Butalce in druge pustne like, ki so doma v Cerknici.
Obišči stran

20 let smrti Zorana Mušiča
Slikar Zoran Mušič zagotovo velja za enega najbolj prepoznavnih sodobnih likovnih umetnikov. V idilični Vipavski dolini rojeni umetnik je s svojimi deli presegel meje svoje male domovine in se uveljavil tudi v tujini. V letu 2025 bo minilo 20 let od njegove smrti, a njegova zapuščina je navdih tudi za današnji rod umetnikov. Posebna razstava se obeta v okviru programa Evropske prestolnice kulture 2025, kjer bodo Mušičeva dela razstavljena na kar šestih lokacijah (Bukovica, Kromberk, Gorica, Bled, Dobrovo, Štanjel). Njegova dela pa so na ogled tudi na stalni razstavi v Narodni galeriji v Ljubljani.
Obišči stran

65. Kurentovanje na Ptuju
Največji pustni karneval v Sloveniji bo po ulicah in trgih Ptuja ter v njegovi okolici v letu 2025 potekal že 65-ič. Samo dogajanje se bo začelo s pustno etno povorko, kjer bodo glavne zvezde kurenti, najbolj prepoznaven pustni lik v Sloveniji. Obhodi kurentov po okoliških vaseh in domačijah so vpisani tudi na seznam nesnovne kulturne dediščine UNESCO. Samo karnevalsko dogajanje je razpotegnjeno na več tednov, ki ga zaznamujejo etnološki dogodki, pustne povorke in plesi, koncerti in še veliko drugih dogodkov.
Več

660 let Novega mesta
Za središče Dolenjske na okljuku reke Krke bo leto 2025 praznično, saj bodo praznovali 660-letnico ustanovitve mesta. Sedmega aprila leta 1365 je namreč Rudof IV. Habsburški Novemu mestu podelil mestne pravice, mesto pa je tedaj poimenoval po sebi - Rudolfswert. Čeprav se je »uradna« mestna zgodba Novega mesta začela pred 660 leti, pa arheološke najdbe kažejo na poseljenost območja že veliko prej. Največji zaklad železne dobe so situle in prav Novo mesto velja za eno največjih najdišč situl na svetu. Vidite jih lahko v Dolenjskem muzeju, ki ga najdete v urejenem starem mestnem jedru Novega mesta.
Več