Leto 2017 je posvečeno praznovanju 500-letnice reformacije. Njeni začetki segajo na nemška tla, kjer je leta 1517 avguštinski menih Martin Luther na vrata würtemberške cerkve nabil 95 tez in tako izrazil kritiko tedanje cerkvene ureditve. Reformacijsko gibanje se je hitro širilo in zajelo tudi slovenske dežele, kjer je imelo pomemben vpliv na slovensko zavest. V tem obdobju sta bili izdani prvi tiskani knjigi v slovenskem jeziku, ključna osebnost slovenske reformacije pa je bil Primož Trubar. Protireformacija je skoraj povsem izkoreninila protestantizem. Danes v Sloveniji živi okoli 20.000 evangeličanov, največ v Prekmurju. Skupnost protestantskih cerkva v Evropi je med več kot petdeset Evropskih mest reformacije uvrstila tudi tri, za protestantsko gibanje pomembne slovenske kraje – Ljubljano, Rašico in Puconce. Spoznajte jih tudi vi!
Puconci veljajo za zibelko protestantizma na Slovenskem oziroma kraj, kjer je v 18. stoletju z uveljavitvijo tolerančnega patenta nastala prva Evangeličanska cerkvena občina in bila zgrajena prva evangeličanska cerkev na Slovenskem. Ob ustanovitvi je imela 5700 članov, danes jih šteje 1700 v 17-ih vaseh.
Raziskovanje evangeličanske zgodovine Puconcev in Prekmurja lahko nadgradite z obiskom okoliških term. Privoščite si razvajanje v Moravskih toplicah v Termah 3000 in Termah Vivat. Kolesarji se lahko podate na raziskovanje bližnjega Goričkega. Obiščite grad Grad, najobsežnejši grajski kompleks na Slovenskem. Tu je med drugimi bivala rodbina Szechy, ki je v 16. stoletju razširjala protestantizem na tem območju.
Ljubljana je sredi 16. stoletja postala središče slovenskega protestantizma in hkrati kulture. V tistem času je slovenska prestolnica dobila prvo srednjo šolo, javno knjižnico in tiskarno, kar je pomembno vplivalo na razvoj slovenske književnosti in slovenskega jezika. Primož Trubar je leta 1550 izdal prvi tiskani knjigi v slovenščini Katekizem in Abecednik, pomembno delo je opravi tudi Jurij Dalmatin s slovenskim prevodom Svetega pisma. Adam Bohorič je izdal prvo slovnico Zimske urice, eden od vidnih mož slovenske reformacije je bil tudi Sebastijan Krelj. Protestantski razcvet na Slovenskem je kasneje zatrlo protireformacijsko gibanje.
Danes je v Ljubljani le ena evangeličanska cerkev – cerkev Primoža Trubarja. Na obdobje protestantskega gibanja spominja bližnji Park Slovenske reformacije. Trubar je v času svojega delovanja v Ljubljani prebival v hiši na Ribjem trgu, ki velja za najstarejšo datirano hišo v prestolnici. Ime najpomembnejšega slovenskega reformatorja nosi tudi ena od ulic v središču mesta. Na Trubarjevi ulici, po kateri se lahko odpravite s Prešernovega trga, boste naleteli na številne trgovinice, bare, restavracije, ki ustvarjajo živahen mestni utrip.
Vasica Rašica v občini Velike Lašče, nedaleč stran od Ljubljane, je rojstni kraj Primoža Trubarja. Njegova domačija je preurejena v muzej, zraven pa so še gostišče, galerija in čitalnica. Združite prijetno s koristnim in se podajte na gozdno učno pot med Rašico in Turjakom. Vstopite v grad Turjak, kjer boste naleteli na Dalmatinovo kapelo. Poimenovana je po reformatorju Juriju Dalmatinu, ki je prav na Turjaškem gradu prevajal Biblijo v slovenščino. V okolici Velikih Lašč so bili poleg Primoža Trubarja rojeni še nekateri pomembni slovenski literati. Spoznajte jih na Velikolaški kulturni poti, na kateri boste našli številne kulturnozgodovinske znamenitost. Ljubitelji pohodništva lahko uberete še druge urejene poti, ki vas vodijo med kulturnimi spomeniki in skozi neokrnjeno naravo s številnimi kraškimi posebnostmi. V bližini se križata evropski pešpoti E6 in E7.
Vas zanima, kaj so jedli v času reformacije? Že v času začetkov reformacije so ljudje dojeli, da človek poleg duhovne hrane potrebuje tudi tisto, pripravljeno v kuhinji in tako so se z reformacijskimi idejami širile tudi kulinarične. Danes lahko po zaslugi Evangeličanske cerkvene občine Puconci tudi v Sloveniji prebiramo, kaj so jedli pred 500 leti, v Kuharski knjigi Luthra in Melanchthona- kuhanje in peka v času reformacije. Sprejmite kuharski izziv in pripravite okusno jed iz Luthrovega časa.
Zgnetite testo iz 250 g moke, orehov in masla s 100 g medu ali 250 g sladkorja, 5 ščepov cimeta, 1 ščepa klinčkov in 2 rumenjakov. Razvaljajte testo na okroglem pekaču v debelini ½ cm, okrog z beljakom prilepite rob testa. Notranjost namažite z 200 g šipkove mezge in okrasite z mrežo iz testaali modelčki. Namažite z beljakom in pecite pri 200ᵒC približno 45 minut.
Iz zrelih šipkovih sadežev odstranite peclje, vejice in seme. Temeljito operite razpolovljene sadeže, da odstranite nitke v notranjosti. Prelijte z vodo, da so sadeži prekriti, in pustite stati čez noč. Naslednji dan jih skupaj z vodo kuhajte ob stalnem mešanju, da postanejo mehki. Pretlačite skozi cedilo, dodajte ¼ količine pektinske kaše (pripravljene iz nezrelega sadja, kot so jabolka, kutine, kosmulje in ribez) in zgostite na nizki temperaturi.
Zavrtite čas nazaj in odkrivajte skrivnosti življenja slovenskih gradov in cerkva. Spoznajte preteklost z obiskom muzejev in sodobno slovensko ustvarjalnost. Nadgradite svoj potep po sledeh reformacije z razvajanjem v termah in z okušanjem slovenskih dobrot.
Po zdravo razvajanje v slovenske terme!
Poznate značilne okuse Alp, Mediterana, Krasa in Panonske nižine?
Muzeji in galerije v Sloveniji – zakladnica umetnosti od pradavnine do danes.
Slovenija je prepredena z gradovi, dvorci in trdnjavami.
Cerkve in samostani v Sloveniji – zgodovina verstva, stavbarstva in umetnosti v 3000 sakralnih objektih.
Sprostite se v naravnih zdraviliščih, poskusite prekmursko gibanico in kolesarite po ravnicah, kjer lahko srečate štorklje.
Glavno mesto Slovenije in Zelena prestolnica Evrope 2016. Očarljivo in živahno mesto vas bo navdušilo na vsakem koraku.
Majhna mesta za velika doživetja.
Nastavitve zasebnosti