Vsaka zgodba ima svoj začetek in svoj konec. In vsak konec lahko pomeni nov začetek. To bi lahko rekli za nekdanje industrijske objekte in tovarne, ki so dobili novo vsebino. Marsikatera zgradba ali rudnik je preurejen v svojevrsten muzej, nekaj objektov pa je doživelo popolno preobrazbo in popolnoma novo vsebino. Predstavljamo vam nekaj nekdanjih tovarn in objektov, ki jih danes polnijo kulturna doživetja – od muzejev, razstav do koncertnih prizorišč.
Najlepše primere kulturne oživitve opuščenih objektov nekdanjih tovarn najdete v slovenski prestolnici Ljubljani. Propadajoče zgradbe so dobile novo podobo in novo vsebino.
Cukrarna je bila nekdaj največja sladkorna rafinerija v Avstroogrski monarhiji. Njena zgodba se je klavrno končala po požaru leta 1858. Kljub uničenju je zgradba kasneje ponudila streho revnejšim slojem Ljubljančanov po potresu, v začetku 20. stoletja pa je bila zatočišče nekaterih velikih literarnih slovenskih imen.
Nekdanja rafinerija na obrežju reke Ljubljanice je danes eden od pomembnih centrov sodobne umetnosti. V prenovljenih, moderno zasnovanih prostorih se vrstijo sodobni umetniški projekti na področju vizualne, intermedijske, performativne, zvočne, glasbene in ostalih oblik umetnosti.
Zgodba Roga se začne že ob koncu 19. stoletja, ko je v središču Ljubljane zaživela usnjarska delavnica. Ta je kasneje prerasla v usnjarno, njen lastnik pa je bil Karel Pollak. Pred drugo svetovno vojno je usnjarna propadla, po vojni pa so v njenih prostorih začeli s proizvodnjo koles. Tu so proizvajali slovita kolesa pony, ki jim danes veljavo spet daje retro tekmovanje na prelaz Vršič Goni Pony. Po selitvi proizvodnje na obrobje Ljubljane so v opuščeni stavbi zavetje iskali različni umetniki.
Danes je Rog sodoben kreativni center za inovativne posameznike in organizacije, ki delujejo na različnih področjih, kot so rokodelstvo, oblikovanje, arhitektura in inženirstvo. Svoje ročne spretnosti lahko preizkusite v devetih Rogovih labih, obiščete Rog market in pokukate v umetniške studie, udeležite se lahko kreativnih delavnic.
Ljubljanska mestna elektrarna, veličasten tehnični spomenik, je eden redkih ohranjenih primerov industrijske arhitekture pri nas. Stavba iz konca 19. stoletja je svojo prvotno funkcijo proizvodne električne energije po letih samevanja v 80. in 90. letih prejšnjega stoletja začela nadomeščati z različnimi umetniškimi vsebinami, bila pa je tudi dobrodošla lokacija za filmarje in videaste.
Po prenovi je stavba Stare elektrarne dokončno dobila svoj novi kulturni značaj. Danes pod njeno streho poteka eden najbolj prepoznavnih umetniških festivalov Mladi levi. Preddverje stavbe z razstavljenimi eksponati še priča o nekdanjem življenju elektrarne, sicer pa je središče dogajanja osrednja dvorana, kjer se vrstijo koncerti, uprizoritve in plesni nastopi, pa tudi drugi dogodki.
V središču Ljubljane je preteklosti delovala tudi Tobačna tovarna, ki je bila v svojih najboljših časih tretja največja proizvajalka cigaret v avstrijski polovici monarhije. Po pripovedih meščanov naj bi prve cigarete »virižnike« navdušile tudi samega cesarja Franca Jožefa I. V tovarni so bile zaposlene večinoma ženske, ker naj bi bile bolj spretne pri ročnih delih. Pravili jim pravili »cigararke«. Po slovenski osamosvojitvi je tobačna dejavnost zamrla, opuščene stavbe pa so dobile novo vsebino, med drugim Tobačni muzej. Občasno vrata svojih ateljejev javnosti odprejo tudi umetniki in oblikovalci, ki so v prostorih Tobačne našli svoje ustvarjalno okolje.
Ko se boste sprehajali med Portorožem in Piranom, boste ob morju naleteli na zanimivo stavbo, kjer je bilo nekoč skladišče soli. Poleg koprske Taverne se uvršča med redke primere tovrstne tehnične dediščine v Sloveniji. Znotraj zidov nekdanjega skladišča pa ne boste več našli soli, ampak izjemen razstavni prostor in galerijo. Preprost, a mogočen ambient je tudi prizorišče za različne dogodke.
Stara steklarska delavnica in Vrazov trg sta bila od nekdaj pomembno kulturno stičišče za Ptuj in ljudi, ki v najstarejšem slovenskem mestu živijo in ustvarjajo. Pred 25 leti so prostore nekdanje steklarske delavnice zasedli mladi avantgardni ustvarjalci, v letu 2023 pa je Ptuj s prenovo zgradbe dobil nov mladinsko-kulturni center ter izboljšane urbane površine tega dela mesta, s katerimi privabljajo domačine in obiskovalce.
Morda ob besedi rudnik pomislite na težko in umazano okolje, a v Sloveniji boste to besedo povezali z izjemnimi doživetji. Zakaj? Ker se pod zemeljsko površino, v rudniških rovih in v njihovi okolici nad zemljo skrivajo izjemne zgodbe, ki se vam bodo usedle v spomin zaradi atraktivnih načinov prezentacije.
Eden najlepših primerov oživljanja rudarske tradicije boste našli v Velenju. Nekdanji rudnik premoga, ki se deloval na eni od najdebelejših plasti premoga na svetu, danes napolnjujejo edinstvena doživetja, kot je večerja v najgloblji jedilnici v Sloveniji. Posledice delovanja rudnika pa na poseben način spoznate tudi na površju.
Doživite vrhunsko gastronomsko izkušnjo v najgloblji jedilnici v Sloveniji. Stopite v časovni stroj in bodite del podzemne avanture na eni od najdebelejših...
Preberite več
Doživetje, ki vam razkrije, kako je rudarstvo vplivalo na podobo Šaleške pokrajine in na njene prebivalce.
Preberite večNekdanji rudnik živega srebra je skupaj s španskim Almadenom vpisan na seznam svetovne kulturne dediščine UNESCO. Živahni geološki procesi v tem delčku Slovenije so namreč botrovali k bogatim nahajališčem cinabaritne rude, iz katere so v Idriji stoletja »iztiskali« kapljice živega srebra. Sledove rudarskih časov boste našli na vsakem koraku.
Globoko v drobovju gore Pece so nekdaj rudarji kopali svinčevo rudo. Danes je rudnik živi drugačno življenje, polno nepozabnih doživetij. Obiščete ga lahko na vodenih ogledih, z vlakcem ali pa na posebej atraktivna načina.
Postani del podzemne avanture, v kateri veslaš skozi zalite rove največjega rudnika svinca in cinka v tem delu Evrope.
Preberite več
Začutite adrenalin na gorsko-kolesarskem spustu po opuščenih rovih rudnika Mežica v Podzemlju Pece.
Preberite večBogato rudarsko tradicijo imajo tudi v Trbovljah. In če so krampi knapov potihnili, knapovska kultura živi dalje skozi različna doživetja.
V Sloveniji boste našli še nekaj zanimivih nekdanjih industrijskih objektov in območij, ki danes živijo drugačno (kulturno) življenje.
Stopite v čevlje podjetnika Tomaša Bate in spoznajte usnjarsko tradicijo Šoštanja skozi doživetje v slogu 30. let, ko je bila tovarna rodbine Vošnjak na vrhuncu svoje slave.
Gosposko doživetje v stilu tridesetih let prejšnjega stoletja, ki vas postavi v vlogo legendarnega podjetnika na zasebnem obisku v nekdaj najuglednejši...
Preberite večČe sodite med ljubitelje sodobne umetnosti, boste v Sloveniji našli kar nekaj kreativnih centrov za svojo dušo. Nekateri privlačijo že s samo arhitekturo, zgodbo oživljenih industrijskih in drugih objektov. Samo vsebino kreirajo različne razstave, projekcije, uprizoritve, umetniške instalacije, delavnice in drugi dogodki. Začutite sodobno slovensko ustvarjalnost.
Opazujte, kako umetniški mural popestri sicer prazno steno. In kako kos železa ali kamna postane skulptura Forme vive. Začutite, kako vam potep po mestnih ulicah popestrijo dogodki raznih festivalov. Prepustite se kulturnemu toku Slovenije.
Street art, grafiti, urbana umetnost v slovenskih mestih.
Galerije in razstave na prostem, ki si jih lahko ogledate kadarkoli.
Praznovanje kulture in umetnosti v slovenskih zgodovinskih mestih.
Slovenija se ponaša z bogatim kulturnim izročilom.
Obiščite zanimive slovenske festivale in kulturne dogodke!
Muzeji in galerije v Sloveniji – zakladnica umetnosti od pradavnine do danes.
Galerije in muzeji, festivali in dogodki, skriti kotički umetnosti – v Mariboru, Ljubljani in Novi Gorici.
Arhitekturno krajino Slovenije so zaznamovala različna stilna obdobja, gospodarsko-politične razmere in kulturne komponente.
Nastavitve zasebnosti