Kulinarična jesen je bogata z raznovrstnimi okusi bodisi z njive ali iz narave. Sestavine, ki jih ponuja, niso le okusne, ampak imajo tudi veliko koristnih lastnosti za zdravje in dobro počutje. Ob mrzlih in oblačnih ali meglenih dneh nam jedi iz jesenskih sestavin prinesejo sonce, ki so ga med letom vsrkale vase. Vabimo vas torej na jesenski kulinarični sprehod, kjer bo dišalo po kostanju, bučah, jabolkih, orehih, gobah in drugih biserov jesenskih menijev.
Če bi morali izbrati eno vonjavo slovenskih mest v jesenskem času, bi se zagotovo visoko na lestvici znašel vonj po kostanju. Pečenem ali kuhanem. Vrečica kostanja je skorajda obveza oprema za jesensko pohajkovanje po mestnih ulicah in trgih. Še večji užitek pa je, če si ga nekaj naberete sami na sprehodu skozi jesenski gozd in ga pripravite na vam najljubši način. Kostanj je ena najbolj priljubljenih sestavin na jesenskih jedilnikih tako tradicionalnih kot sodobnih restavracij. In seveda so tu še kostanjevi pikniki, ki postajajo vedno bolj priljubljeni. Med najbolj znanimi so kostanjevi pikniki v Besnici pri Kranju, Vitovljah, kostanjeve nedelje v Jančah…
Buče niso le priljubljena jesenska dekoracija domov, ampak so vedno bolj sestavni del tudi naših jesenskih jedilnikov. Njihova vsestranska uporaba ima nešteto receptov – od juh, prilog, omak do sladic. Bučna semena so odličen vir prehranskih vlaknin in vsebujejo antioksidante. Med dragocenimi bučnimi zakladi v Sloveniji pa je štajersko prekmursko bučno olje, ki ima tudi zaščiteno geografsko označbo.
Bodite del tradicije, kjer se bučno olje še vedno po istih postopkih predeluje na več kot stoletje starih družinskih strojih. V družinski oljarni iz Prekmurja, kjer že tretja generacija nadaljuje tradicijo predelave bučnega olja, boste spoznali, kako iz buč nastaja prvovrstno olje. Okusite vrhunsko bučno olje kot slovensko kulinarično posebnost v njegovih številnih izvedbah.
Več
Bodite del tradicije, kjer se bučno olje še vedno po istih postopkih predeluje na več kot stoletje starih družinskih strojih. V družinski oljarni iz Prekmurja, kjer že tretja generacija nadaljuje tradicijo predelave bučnega olja, boste spoznali, kako iz buč nastaja prvovrstno olje. Okusite vrhunsko bučno olje kot slovensko kulinarično posebnost v njegovih številnih izvedbah.
Več
V krajih z mediteransko klimo je jeseni živahno tudi v oljčnikih. Sezona obiranja oliv se razteza med oktobrom in novembrom. Skrbno obrani plodovi romajo v torklje, posebne stiskalnice, iz katerih priteče oljčno olje. V Sloveniji smo še posebej ponosni na ekstra deviško oljčno olje slovenske Istre, ki nosi zaščiteno označbo porekla. Žlahtno olje obogati marsikatero jed, nastopa pa tudi na številnih festivalih predvsem ob slovenski obali in Brdih, ki se vrstijo tekom celega leta.
Na zabaven način okušajte vrhunska oljčna olja in tradicionalne istrske kulinarične posebnosti. Vaši vodniki bodo družinski člani družine Lisjak, ki so največji pridelovalci oljčnega olja v Sloveniji. S starodobniki se zapeljete tudi do oljčnikov, kjer se začenja zgodba vrhunskega oljčnega olja. Doživetje, v katerem boste spoznali, da je v vsaki kapljici olja skritih tudi veliko ljubezni in predanosti.
Več
Na zabaven način okušajte vrhunska oljčna olja in tradicionalne istrske kulinarične posebnosti. Vaši vodniki bodo družinski člani družine Lisjak, ki so največji pridelovalci oljčnega olja v Sloveniji. S starodobniki se zapeljete tudi do oljčnikov, kjer se začenja zgodba vrhunskega oljčnega olja. Doživetje, v katerem boste spoznali, da je v vsaki kapljici olja skritih tudi veliko ljubezni in predanosti.
Več
Vonj jesenskega gozda je tudi vonj po gobah. Za strastne gobarje je nekaj najlepšega, ko jih pod odpadlim listjem čaka kakšen jurček oziroma jesenski goban, lisička ali kakšna druga užitna goba. V Sloveniji raste 2.500–3.000 vrst gob, od tega pa je kar 505 različnih vrst užitnih. Pri nabiranju gob je treba biti zelo previden, saj je meja med užitno in strupeno gobo včasih zelo tanka, saj so si nekatere gobe zelo podobne. Prav tako je pri nabiranju treba upoštevati gozdni bonton in biti zmeren pri količini. Sicer pa so gobe lahko odlična popestritev jesenskega jedilnika.
Edinstvena gozdna pustolovščina, na kateri boste spoznali vse, kar morate vedeti o gobah in hkrati občutili sproščenost in notranji mir. Na gozdnem sprehodu po gobjem kraljestvu boste glede na letni čas spoznavali pet najbolj pogostih užitnih gob v Sloveniji: lisičko, jurčka, sirovko, orjaški dežnik in kostanjastega gobana. Vodnik je licencirani determinator gob, ki vas bo naučil prepoznavati užitne in strupene gobe ter njihov življenjski ciklus.
Več
Edinstvena gozdna pustolovščina, na kateri boste spoznali vse, kar morate vedeti o gobah in hkrati občutili sproščenost in notranji mir. Na gozdnem sprehodu po gobjem kraljestvu boste glede na letni čas spoznavali pet najbolj pogostih užitnih gob v Sloveniji: lisičko, jurčka, sirovko, orjaški dežnik in kostanjastega gobana. Vodnik je licencirani determinator gob, ki vas bo naučil prepoznavati užitne in strupene gobe ter njihov življenjski ciklus.
VečJesen nam v peharje nasuje tudi obilico orehov, ki so skorajda nepogrešljiv del slovenske tradicionalne kuhinje. Vsebujejo obilo omega 3 - maščobnih kislin, so vir vitamina E in bogati z nekaterimi vitamini B skupine, kar pomeni, da je to dobra novica za naše dobro počutje. Odlično se družijo tudi s siri in narezki, čeprav jih imamo najraje v sladicah. Med drugim so del dveh slovenskih dobrot z oznako zajamčena tradicionalna posebnost – prekmurske gibanice in potice.
Ne boste vedeli, če ne boste poskusili! Potica je kraljica praznično pogrnjene mize in najbolj priljubljena sladica v Sloveniji! Zato boste z njeno pripravo delček Slovenije prenesli tudi v vaš dom. Da boste pekovski izziv v svoji kuhinji lažje zastavili, si poglejte naš recept za najbolj razširjeno – orehovo potico.
Jesenske jedi, posebej sladice, obogati različno jesensko sadje, predvsem jabolka, hruške, slive, v zadnjih letih pa je vse bolj popularen tudi kaki. Sveži, kuhani, sušeni, pečeni – kakorkoli jih obrnete, naj vam teknejo.
Jabolka so prisotna v zavitkih, pitah, tudi v tradicionalni prekmurski gibanici in drugih dobrotah, iz njih kuhamo kompote in čežano, okusna so tudi pečena. Iz jabolk nastaja tudi odličen jabolčni mošt oz. jabolčnik. Odlični so tudi jabolčni suhi krhlji, ki jih imate lahko za prigrizek ali kot dodatek jedem. Najbolj poznano jabolko je Kozjansko jabolko, simbol varovanja narave, ki ima celo svoj praznik. Raste v visokodebelnih sadovnjakih Kozjanskega parka, ki so izjemen habitat za različne, tudi redke in ogrožene vrste živali in rastlin.
Okusne hruške viljamovke so odlična popestritev jesenskega jedilnika, hkrati iz njih pripravljamo žganje. V Kartuziji Pleterje na primer žganje viljamovko pripravijo tako, da hruške rastejo znotraj steklenice. V kulinariki so pogosto prisotne tudi hruške tepke. S svojim značilnim, nekoliko trpkim okusom se na mizi znajdejo tako sveže kot posušene. Iz tepk je narejeno tudi značilno žganje Gorenjski tepkovec. Suhe hruške so prisotne v številnih tradicionalnih jedeh, kot so na primer rateški krapi in koroški kvočevi nudlni.
V boju proti lakoti je že cesarica Marija Terezija zaukazala, da bi na vsako dvorišče zasadili nezahtevno hruško, ki obilno obrodi in omogoči prehrano tudi v zimskih mesecih. Sušene tepke so tako predstavljale pomemben del kmečke malice.
Oranžno rumen sadež v slovenskih sadovnjakih, predvsem na območju Mediteranske in Kraške Slovenije, dozori kot zadnji, pozno jeseni. Kaki odlikuje poseben okus in veliko koristi za naše zdravje in dobro počutje. Njegova nezahtevna pridelava je v zadnjih letih spodbudila številne sadjarje, da gojijo »zlata jabolka«. Nasade kakijev najdemo predvsem v Brdih, Vipavski dolini in slovenski Istri. Kakiji imajo celo svoj praznik.
Jesen je najbolj veličastna v krajih, kjer na zaobljenih gričkih uspeva vinska trta. Vse od trgatve do Martinovega je v vinogradih in vinskih kleteh delavno in hkrati praznično. Veselje ob novi letini vina je neizmerno. Mlado vino se odlično druži z jesenskimi jedmi in je skorajda nepogrešljiv del jesenske kulinarike. In ko se temperature spustijo okoli ledišča, se lahko pogrejete ob kuhanem vinu, po katerem zadišijo tudi mestne ulice in trgi.
Kam na pokušino vina iz treh slovenskih vinorodnih dežel?
Slovenija vabi z izvrstnimi in unikatnimi vinskimi doživetji.
Sonaravna vina pomembno dopolnjujejo trajnostno gastronomijo.
V vinorodni Sloveniji je v vsakem letnem času priložnost za zdravice z dobrim vinom. Obiščite tudi značilne vinske praznike!
Zagotovo zelo slasten, saj je jesen bogata s svežimi pridelki in sadeži. Z njimi obogatimo številne jedi, ki se znajdejo na mizah – domačih in tistih v restavracijah. Jesenske sestavine so navdih tudi za vrhunske chefe, ki iz njih ustvarjajo prave mojstrovine. Torej, naj vam zadišijo bogati okusi jeseni.
Jesen je odličen čas za obisk katere od vrhunskih slovenskih restavracij. Marsikje boste na meniju našli sestavine, ki jih ponudi ta letni čas, seveda v kombinaciji tradicionalnih, lokalnih in sodobnih okusov.
Tokrat vas vabimo, da pokukate v Špacapanovo hišo, ki se nahaja na idiličnem Krasu, natančneje v Komnu. Družinska gostilna, ki že več kot 40 let skrbi za razvoj kraške kulinarike, je našla svoje mesto tudi v Michelinovem vodniku, Špacapanovim pa je priznani gastronomski velikan namenil tudi Michelinovo zeleno zvezdico za trajnostni pristop. Srce kuhinje je chef Ago Špacapan, ki ga je vodnik Gault&Millau razglasil za chefa prihodnosti 2024. Priznani chef nam je zaupal tudi svoj recept za jed pašta fižol, s katero boste obogatili svoj jesenski meni.
Mineštra:
Domači kis
Fižol čez noč namočite s prekajenimi kostmi. Naslednji dan na olju posteklenite sesekljano čebulo, dodajte na kocke narezano korenje, zeleno in paradižnik. Na hitro prepražite, dodajte sesekljan česen in zalijte z jušno osnovo. Dodajte namočen fižol, lovor in majaron. Kuhajte, dokler se fižol ne zmehča, dodajte sol in poper, odstranite kosti in v thermomixu zmešajte do gladkega.
Testenine:
Voda, v kateri se je kuhal fižol
Med kuhanjem fižola odvzemite približno 1 l vode, solite in ko voda zavre, v njej skuhajte testenine.
Peteršiljevo olje:
Sol
Peteršilj blanširajte in ga ohladite v ledeni vodi. Nato ga odcedite in osušite. Olje, peteršilj in sol dajte v thermomix ter 10 min segrevajte na 37°C, miksajte na največjih obratih in precedite skozi kuhinjsko krpo.
Serviranje:
V skledo nadevajte fižolovo kremo, po robu nakapajte peteršiljevo olje in v sredino dodajte testenine. Obložite 3 – 4 kuhane fižole in dodajte listke majarona. K vsaki fižolovki se poda nekaj kapljic domačega kisa.
Pa dober tek!
Glede na vse bogastvo sestavin, ki jih ponudi jesen, se je kar težko odločiti, kaj boste ustvarili in postavili na mizo. Če bi radi svoje domače ali goste presenetili s kakšno tradicionalno slovensko dobroto, v kateri so prisotne tudi jesenske sestavine, vam ponujamo nekaj namigov in receptov. Naj zadiši tudi v vaši kuhinji po slovenski jeseni.
Okusite jesen na svojem krožniku. Ustvarjajte iz jesenskih darov, nabranih v naravi, ali iz svežih pridelkov, ki zrastejo na njivi ali vrtu. Brez skrbi. Vse to lahko dobite tudi na tržnicah. K dobrim jedem pa se prileže tudi dobro vino.
Raziskujte turistične destinacije skozi lokalno kulinariko in tradicionalne jedi. Bodite pozorni na jedi, ki imajo zaščiteno označbo porekla, zaščiteno geografsko označbo ali zajamčeno tradicionalno posebnost.
VečRaziskujte turistične destinacije skozi lokalno kulinariko in tradicionalne jedi. Bodite pozorni na jedi, ki imajo zaščiteno označbo porekla, zaščiteno geografsko označbo ali zajamčeno tradicionalno posebnost.
VečNarava v Sloveniji je sama po sebi poseben dar. In njeni darovi so še posebej okusni. Od pomladi do jeseni najdemo različne gozdne sadeže, zelišča in gobe, ki so lahko odlična popestritev jedilnika. A pozor! Bodite previdni in odgovorno nabirajte le tiste rastline in gobe, ki jih dobro poznate.
VečDo svežih lokalnih sestavin vam ni treba daleč. Dovolj je obisk katere od mestnih tržnic, kjer boste zagotovo našli tisto, kar iščete. Tržnice so tudi neke vrste družaben prostor, kjer lahko poklepetate z domačini ter imate pristen stik z lokalnimi pridelovalci.
VečTri vinorodne dežele, 9 vinorodnih okolišev in obilica vrhunskih vin – to so obrazi vinorodne Slovenije. Vsaka dežela, vsak okoliš ima svoj značaj, ki se zrcali v žlahtnih vinskih kapljicah. Slovenija je dom vrste avtohtonih vin in najstarejše vinske trte na svetu. Slovenski vinarji posegajo po najvišjih priznanjih za svoja vina, vse več se jih usmerja v pridelavo sonaravnih vin.
VečRazmišljate, kako bi presenetili svoje najbližje? Pripravite jim nekaj slovenskega. Ne glede na to, ali ste sladkosnedi ali imate raje slane jedi, bi radi pojedli kaj »na žlico« ali si privoščili bolj krepke jedi – za vsak okus se najde recept, ki diši po slovenskih krajih in tradiciji.
VečJesenska podoba Slovenije vas bo zagotovo očarala. Že sam pogled na pisane barve in mistične meglice vas bo osupnil. V zraku je vonj po jesenskih dobrotah, ki jih lahko okusite na svojih krožnikih in v kozarcih. In vsa ta lepota jeseni vas vabi, da se je dodobra naužijete.
Spoznajte običajno prehrano Slovencev ob delavnikih in praznikih ter odkrijte, kje dobijo sestavine za svoj jedilnik in kje jih lahko okusite tudi vi.
Domače ali svetovljansko – izberite svoj ambient in meni v Sloveniji.
V Sloveniji brez krompirja ne gre – odkrijte tradicionalne in sodobne načine priprave.
Preživite jesen v Sloveniji po svoje!
Naj vas očarajo čarobni prizori jeseni, ki v razkošne barve ovije mesta in pokrajine od Alp do Jadrana, od Krasa do Panonskih ravnic.
Najboljše ideje, kako ste lahko aktivni v Sloveniji tudi jeseni.
Nastavitve zasebnosti