Planinske koče – vaše zavetje ob pohodniških poteh
Planinske koče so vaše zavetje na planinskih in pohodniških poteh. Tu si lahko odpočijete, si privoščite domače jedi ter dobite informacije o nadaljnji poti. So tudi točke obveščanja ob nesrečah, v njih pa vlada prijetno sproščeno vzdušje.
Naša prioriteta je, da vas na www.slovenia.info navdušujemo z odličnimi in edinstvenimi doživetji slovenske turistične ponudbe, ki vabijo k obisku Slovenije.
Vabljeni k odkrivanju navdihujočih zgodb za čas, ko bomo spet lahko varno potovali.
Danes ravnajmo odgovorno za boljši jutri.
Planinstvo in pohodništvo nam je v krvi
Skrivnostni vrhovi so že v preteklosti izvabljali ljudi iz dolin. Sprva jih je na strma pobočja gnala potreba po surovinah za preživetje, nato pa želja po osvajanju vrhov in odkrivanju lepot neokrnjene narave. Organizirano planinstvo v Sloveniji se je začelo pred skoraj 130 leti, ko je bilo ustanovljeno Slovensko planinsko društvo, predhodnik današnje Planinske zveze Slovenije.
Planinska zveza je danes najbolj množična organizacija v Sloveniji. Združuje več kot 290 planinskih ter drugih s planinstvom in alpinizmom povezanih društev. Planinska društva upravljajo s 179 planinskimi kočami, zavetišči in bivaki, kjer si lahko oddahnete, naberete novih moči in dobite koristne informacije za nadaljevanje poti. Predstavljamo nekaj najbolj zanimivih koč v Sloveniji.
Nova Koča na Uskovnici
Če vas pot zanese na Pokljuko, se lahko na planini Uskovnica ustavite v novi planinski koči, zrasli na mestu stare, dotrajane koče. V pritličju sta kuhinja in jedilnica s 60 sedeži, v prvem nadstropju in v mansardi pa sedem sob z 22 ležišči in lastnimi kopalnicami ter 8 skupnih ležišč. Imajo tudi posebno sobo, prilagojeno invalidom.
Triglav je najvišji slovenski vrh v Julijskih Alpah in ima za Slovence velik simboličen pomen. Zato je sploh v poletnih in zgodnjih jesenskih mesecih množično obiskan. Številni pohodniki se srečajo v Triglavskem domu na Kredarici, v najvišje ležeči slovenski planinski koči in najbolj obiskani koči v Triglavskem pogorju, ki je že od leta 1896 simbol slovenstva kot prva slovenska koča pod Triglavom. Dom je odprt vse leto, v njem je možno tudi prenočiti. Kljub visoki nadmorski višini boste deležni nekaj osnovnega udobja iz doline, od umivalnice do električne energije. Dom odlikuje tudi ekološka usmerjenost in sobivanje z gorskim ekosistemom.
Na poti proti vrhu Begunjščice v Karavankah se ustavite v Roblekovem domu. Prijetna domačnost, gostoljubnost oskrbnikov in odlična planinska kulinarična ponudba že vrsto let navdušujejo obiskovalce, ki večinoma pridejo iz doline Drage nad Begunjami ali z Ljubelja. Od tu lahko uživate v izjemnem razgledu na sosednje Julijske Alpe s Triglavom na čelu in pokrajino v dolini, kjer se zrcali tudi Bled. Priljubljeni koči se je pred leti poklonil tudi legendarni Slavko Avsenik z melodijo za skladbo »Na Roblek«. Roblekov dom na Begunjščici je bil leta 2017 izbran tudi za naj planinsko kočo.
V objemu Kamniško-Savinjskih Alp, natančneje na Spodnjih Ravneh, se nahaja ena najstarejših in najbolj priljubljenih planinskih koč v slovenskih gorah – Češka koča. Njeno ime odraža več kot stoletje trajajoče slovensko-češko prijateljstvo. Tu se lahko odpočijete in si privoščite okusne enolončnice, domača kosila, štrudlje in domači čaj, imajo tudi sobe in skupna ležišča. Koča je odlična izhodiščna točka tako za krajšo turo na Vratca, dobro pripravljeni planinci pa se lahko povzpnete na Kočno, Grintavec, Dolgi hrbet ali Skuto.
Orožnova koča nad Bohinjem (PD Bohinjska Bistrica)
Podajte se na pot iz Bohinja proti planini Za Liscem pod Črno prstjo, kjer vas pričakuje Orožnova koča. Stoji na temeljih prve koče Slovenskega planinskega društva. Zgrajena je bila na pobudo domačinov v prvem letu delovanja predhodnika današnje Planinske zveze Slovenije. Tu se mešata mediteransko in celinsko podnebje, zaradi česar na tem območju uspevajo nekatere redke rastline.
Ruška koča je najstarejša pohorska planinska postojanka in najbolje obiskana planinska koča na Pohorju. Odlikuje jo širok izbor aktivnosti v naravi in lokalna, planinsko obarvana kulinarična ponudba, med katero morate poizkusiti pohorski pisker – tradicionalno pohorsko jed »na žlico«, jelenov golaž ter jedi z gobami, za posladek pa si privoščite še pohorsko omleto ali druge sladke jedi. Poleti organizirajo piknike in razne izlete, pozimi pa lahko skupaj gradite snežno vas.
Top razlogi, zakaj je pohodništvo v Sloveniji tako priljubljeno
Pohodništvo je v Sloveniji ena najbolj množičnih aktivnosti na prostem. Razgibana pokrajina ponuja raznovrstne urejene in označene poti v skupni dolžini več kot 10.000 kilometrov. In to vsekakor niso dolgočasni kilometri, ampak polni bolj ali manj skritih biserov, razkošnih razgledov in nepozabnih doživetij. Torej, skrajni čas je, da odkrijete Slovenijo s pohodniškimi čevlji.
Koča Draga Karolina na Velikem Snežniku (PD Snežnik Ilirska Bistrica)
Tik pod vrhom Velikega Snežnika (1796 m), najvišjega vrha Snežniškega pogorja in hkrati najvišjega vrha izven alpske Slovenije, stoji koča Draga Karolina, ki je edina visokogorska koča zunaj alpskega prostora. Razgled s »primorskega Triglava« vam seže na eni strani do Istre, Kvarnerskega zaliva in Brkinov, na drugi pa na Loško dolino, Cerkniško jezero in Bloško planoto vse do Julijcev, Kamniško-Savinjskih Alp in celo do Pohorja. V koči si lahko odpočijete v enem od 28 ležišč, ki so večinoma skupna, 8 pa jih je razvrščenih po sobah.
Krekova koča na Ratitovcu (PD Za Selško dolino Železniki)
Krekova koča je bila naj visokogorska planinska koča leta 2021. Stoji tik pod Gladkim vrhom (1667 m) na vršnem slemenu Ratitovca, najvzhodnejšega podaljška Julijskih Alp in priljubljenega vrha nad Selško dolino. Koča je priljubljena izletniška točka – ne le zaradi razkošnih razgledov na alpski svet, Selško dolino in Ljubljansko kotlino, ampak tudi zaradi unikatnih flancatov, ki jih morate poskusiti. Pečat koči daje tudi 40-članska oskrbniška ekipa, na čelu katere sta že več kot dve desetletji Anica in Alojz Lotrič.
Kum je z 1220 metri najvišji vrh Posavskega hribovja, je nekakšen »posavski Triglav«. Tik pod njegovim zahodnim vrhom se lahko ustavite v planinskem domu, ki je bil v preteklosti že izbran za naj planinsko kočo. V domu so sobe s 27 ležišči ter 12 skupnih ležišč, dom je oskrbovan vse leto. S terase doma se lahko razgledate na Posavsko hribovje, preko Kočevskega gozda vse do Krasa ter na drugi strani na najvišje vrhove slovenskih alpskih verig. Tik nad kočo je cerkev sv. Neže, ki je bila zgrajena v srednjem veku.
Gora Peca buri domišljijo s svojo legendo o kralju Matjažu. Poleg atraktivnega podzemlja v nekdanjih rudniških rovih v Mežici navdušuje s potmi in razgledi tudi na svojem površju. Na jasi tik pod vrhom na vzhodni strani Male Pece (1731 m) se lahko ustavite v planinskem domu, ki se lahko pohvali s certifikatoma Okolju prijazna ter Družinam prijazna planinska koča. Morda se odločite tudi za obisk votline kralja Matjaža, ki je od Doma oddaljen le 10 minut hoje.
Planinski dom pri Krnskih jezerih (PD Nova Gorica)
Krnsko jezero privlači pohodnike s svojo divjo lepoto. Le streljaj od tega visokogorskega jezera na višini 1385 m stoji planinski dom, ki je bil zasnovan po vzoru arhitekture tolminskih in bovških pastirskih staj. V domu si lahko privoščite domače jedi, ima pa tudi več kot 100 ležišč. Dom je odlično izhodišče za raziskovanje okolice, bogate alpske flore, celotno Krnsko pogorje pa je zgodovinsko zanimivo tudi zaradi Soške fronte.
Dom na Kofcah je priljubljena pohodniška in izletniška točka za vse generacije, tudi za družine, zaradi česar si je prislužil tudi naziv Družinam prijazna planinska koča. Naj planinska koča 2021 je poznana po edinstvenih štrukljih z različnimi nadevi. Dostop do koče ni zahteven, odvisno od izhodišča, ki ga izberete. Dom je odlično izhodišče za osvajanje bližnjih dvatisočakov, kot sta Veliki vrh in Veliko Kladivo ali pa jo mahnete do planine Šija, ki je le pol ure oddaljena od doma. Ves čas pa se lahko naužijete razkošnih razgledov z grebena Košute.
Nižje ležeče koče, nekatere dostopne tudi z vozili, so odprte in oskrbovane vse dni v letu. Koče v visokogorju pa so običajno odprte le od junija do septembra. Zato je pomembno, da se pred odhodom v hribe pozanimate o odprtosti koč. Če načrtujete, da boste v kočah prenočili, si že prej rezervirajte posteljo.
Velik del slovenskih gora se nahaja v zaščitenih območjih, zato je spoštovanje do okolja še toliko bolj pomembno. Tudi v kočah se trudijo čim manj vplivati na gorski ekosistem. Certifikat Okolju prijazna planinska koča je prejelo že 28 koč. Tu je nekaj priporočil za spoštljivo obnašanje v gorah in planinskih kočah, ki jih najdete tudi v zgibanki PZS.
Jeseni, ko se narava nekoliko umirja in ponudi pisano paletno barv, se bomo podali na Martinov pohod s spoznavanjem kulturne dediščine in enogastronomije...
Slovenija je raj za pohodnike, saj lahko izbirate med široko paleto poti po ravnini, gričevju, planinah in gorah. Zakaj ne bi vse to združili kar v eno na daljinskih poteh? Pohodniške izzive nadgradite še z drugimi doživetji.
Slovenija - top destinacija za pohodništvo
Pohodništvo v Sloveniji je »zakon«! Odkrijte zakaj je temu tako.
Bodite obveščeni o počitnicah v Sloveniji, sezonski ponudbi, aktualnih prireditvah, možnostih za izlete in popotovanjih. Vnesite košček zelene Slovenije v svoj e-predal.
Obrazec vsebuje napake
Prosimo, preverite označena polja in poskusite znova.
Deli s prijatelji
Na strani, ki bi jo radi dodali med priljubljene kliknite ikono srca na levem robu strani (prva ikona v vrsti ikon).
Kliknite na ikono in vsebin se bo dodala na stran Priljubljene strani. Do strani dostopate s klikom na ikono srca na strani zgoraj desno.
Ob ponovnem oz. kasnejšem obisku strani (v istem brskalniku) bo vsebina še vedno shranjena med priljubljenimi.
Splošni pogoji določajo pogoje in način uporabe uporabe storitev Mediateke Slovenske turistične organizacije. V Mediateki so na uporabnikom na voljo visokoresolucijske fotografije in avdiovizualni posnetki slovenske turistične ponudbe, izključno za nekomercialno uporabo, kot je opredeljeno v nadaljevanju.
Splošna pravila uporabe
Za uporabo storitev Mediateke je potrebno izvesti postopek registracije. Registrirajo se lahko vse pravne osebe v Republiki Sloveniji in tujini, ne glede na statusno obliko, ki v okviru svoje dejavnosti tržijo, promovirajo in predstavljajo Slovenijo kot turistično destinacijo.
Fotografije in avdiovizualne posnetke (v nadaljevanju: gradiva) lahko brezplačno uporabljate za vse nekomercialne objave, ki pomenijo promocijo Slovenije kot turistične destinacije, v tujini in Republiki Sloveniji, v skladu s temi splošnimi pogoji uporabe.
Pravica uporabe gradiv ni prostorsko in časovno omejena (uporaba je dovoljena v Slovenij in drugih državah), razen če je pri posameznem gradivu posebej označena omejitev glede na prostor in trajanje uporabe.
Slovenska turistična organizacija si pridržuje pravico uporabniku kadarkoli preklicati pravico uporabe posameznih gradiv.
Pravic, pridobljenih na podlagi teh Splošnih pogojev, ni dovoljeno prenašati na tretje osebe.
Navajanje vira in avtorstva
Fotografije in avdiovizualne posnetke je dovoljeno uporabljati le ob dosledni navedbi avtorja / soavtorjev in vira: www.slovenia.info.
Pravice uporabe
Registrirani uporabnik mediateke na prenesenih fotografijah in avdiovizialnih posnetkih neizključno pridobi naslednje materialne avtorske pravice uporabe gradiva:
pravico reprodukcije in distribuiranja,
pravico dajanja na voljo javnosti,
pravico javnega prikazovanja,
pravico vključitve fotografij v druga avtorska dela.
Navedne pravice se nanašajo na vse oblike nekomercialnih in neodplačnih spletnih objav, tiskanih medijev, avdiovizualnih medijskih storitev in drugih komunikacijskih kanalov, ne glede na vrsto nosilcev (tiskani, digitalni), ki vključujejo:
Digitalne kataloge, e-revije, novičnike (izključno na namene brezplačne distribucije);
Objavo v tiskanih in drugih medijih, ki v prispevkih poročajo o slovenski turistični ponudbi oziroma promovirajo Slovenijo kot turistično destinacijo;
Uporabo na družbenih omrežjih v okviru organskih objav (poročanje o dogodku, sporočila za javnost (izključno neodplačne objave);
Promocijski dogodki v Republiki Sloveniji in v tujini (npr. turistični sejmi, borze, delavnice, predstavitve…), ki so izključno ali pretežno namenjni promociji Slovenije kot turistične destinacije.
Navedene oblike uporabe vključujejo izključno neodplačno obliko uporabe gradiv za namene promocije turističnih dejavnosti in storitev v Republiki Sloveniji oziroma prikazovanje Slovenije kot turistične destinacije.
Prepovedane oblike uporabe gradiv / komercialna uporaba gradiv
Uporaba gradiv v komercialne namene, kot so npr. reprodukcija na razglednicah, majicah, knjigah, magnetih, vdelava avdiovizualnih insertov v lastne promocijske materiale, vse oblike zunanjega oglaševanja (stacionarni panoji, digitalno oglaševanje ...), uporaba v oglasih, ki se ne nanašajo na promocijo Slovenije kot turistične destinacije, uporaba na spletnih mestih, ki niso namenjena predstavitvi slovenske turistične ponudbe in podobno, ni zajeta v teh splošnih pogojih uporabe in ni dovoljena.
Uporaba gradiv je striktno prepovedana na nosilcih in distribucijskih kanalih, ki se tržijo oziroma prodajajo uporabnikom (knjige, šolski učbeniki, drugo komercialno založništvo, koledarji, razglednice, blago široke potrošnje (oblačila in izdelki za uporabo), oglaševanje neturističnih produktov in storitev, reprodukcija gradiv na vozilih ipd.)
Uporaba avdiovizualnega gradiva je dovoljena zgolj in le v nespremenjeni obliki, ki je na voljo v Mediateki. Predelave, priredbe, izrezi, vdelave in uporabe posameznih kadrov v lastnih, tudi promocijskih avdiovizualnih delih, niso dovoljene.
Kršitve pogojev uporabe
Kakršnakoli kršitev materialnih in/ali moralnih avtorskih pravic avtorjev fotografij ali avdiovizualnega posnetka je kazniva in ima lahko za posledico materialno in odškodninsko odgovornost uporabnika.
Kršitelj avtorskih pravic na gradivu je dolžan Slovenski turistični organizaciji povrniti vso škodo, ki bi ji nastala iz naslova kršitve pravic.
Slovenska turistična organizacija ne odgovarja za uporabo fotografij in video posnetkov, ki je v nasprotju s temi pravili. Za vsebino in način uporabe je v celoti odgovoren uporabnik gradiva.
Splošne določbe
Ti Splošni pogoji uporaber Mediateke se uporabljajo za vse primere uporabe gradiva, razen če se Slovenska turistična organizacija in uporabnik za posamezen primer uporabe gradiva vnaprej pisno dogovorita za posebne pogoje uporabe gradiva.
Splošni pogoji se občasno spreminjajo in dopolnjujejo. Za uporabo gradiva se uporablja veljavna različica splošnih pogojev v času objave gradiva s strani uporabnika.
V kolikor se uporabnik ne strinja s spremembami teh splošnih pogojev, mora takoj prenehati z uporabo gradiva in ga odstraniti iz vseh medijev in drugih komunikacijskih kanalov.
Alma je virtualna turistična popotnica, ki temelji na tehnologiji ChatGPT, in vam pomaga pri iskanju informacij in navdiha za vaš naslednji obisk Slovenije. Je polna idej za izjemna doživetja, dobro pozna slovenske destinacije in raznolike aktivnosti, ki vas še posebej zanimajo, zato vam lahko ponudi personalizirane vsebine in navdihujoče zgodbe, ki so na voljo na uradnem turističnem portalu slovenia.info.
Našo virtualno svetovalko je navdihnila neustrašna svetovna popotnica Alma M. Karlin, zato smo ji nadeli ime ALMA.
Za optimalno izkušnjo predlagamo, da se z Almo pogovarjate kot s pravim sogovornikom, pri tem pa omenite destinacijo, ki vas zanima, aktivnosti, ki jih želite doživeti, in kdaj želite obiskati Slovenijo.
Vse informacije, ki jih Alma podaja, so informativne narave in lahko vsebujejo omejitve in napake.
Ste že spoznali Almo?
Alma je virtualna turistična popotnica, ki temelji na tehnologiji ChatGPT, in vam pomaga pri iskanju informacij in navdiha za vaš naslednji obisk Slovenije.
Vprašate jo lahko karkoli vas zanima o destinacijah po Sloveniji.
Dovoljujem, da Slovenska turistična organizacija uporablja piškotke, ki omogočajo prikaz vsebin (npr.: zvočnih posnetkov, video posnetkov, slik) iz drugih spletnih virov (YouTube, Spotify, …) in si zapomnijo mojo izbiro jezika na spletnem mestu www.slovenia.info. Potrjujem tudi, da sem seznanjen s svojimi pravicami v zvezi s posredovanimi osebnimi podatki.
Upravljalec osebnih podatkov:
Slovenska turistična organizacija, Dimičeva ulica 13, Ljubljana
tel: +386 1 5898 550
e-pošta: info@slovenia.info
Dovoljujem, da Slovenska turistična organizacija beleži in hrani anonimizirane podatke o moji aktivnosti na spletni strani, ki jih uporablja za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje obiskovalcev portala v prihodnje. Potrjujem tudi, da sem seznanjen s svojimi pravicami v zvezi s posredovanimi osebnimi podatki.
Upravljalec osebnih podatkov:
Slovenska turistična organizacija, Dimičeva ulica 13, Ljubljana
tel: +386 1 5898 550
e-pošta: info@slovenia.info
Dovoljujem, da Slovenska turistična organizacija beleži moje aktivnosti na spletni strani o obisku posameznih vsebin z namenom priprav in prikaza bolj kakovostne in zame zanimive vsebine.
Ker se Slovenska turistična organizacija trudi na spletni strani prikazovati kakovostno in zame zanimivo vsebino, želi meriti odzive na prikazana obvestila in vsebino, slediti uporabniškim aktivnostim na spletni strani in ustvarjati profile uporabnikov za ciljano nagovarjanje, zato osebne podatke avtomatsko obdela, analizira ter ocenjuje zainteresiranost uporabnikov za prikaz in pošiljanje obvestil. Potrjujem tudi, da sem seznanjen s svojimi pravicami v zvezi s posredovanimi osebnimi podatki.
Upravljalec osebnih podatkov:
Slovenska turistična organizacija, Dimičeva ulica 13, Ljubljana
tel: +386 1 5898 550
e-pošta: info@slovenia.info
Dovoljujem, da Slovenska turistična organizacija beleži in hrani informacije o mojih interesih, prikazih in klikih oglasnih vsebin z namenom posredovanja posebnih aktualnih, čimbolj kakovostnih in za prejemnike ciljanih oglasnih vsebin ter informacije o merjenju učinkovitosti oglaševalskih akcij ter za namen omejevanja ponavljanja oglasov. Te nastavitve veljajo za oglase, ki jih Slovenska turistična organizacija prikaže preko oglaševanja na družbenih platformah (npr.: Meta, LinkedIn,…), mednarodnih iskalnikih (npr.: Google,…), pa tudi preko spletnih aplikacij in aktivnosti, ki direktno nagovarjajo uporabnika. Tovrstni piškotki lahko omogočajo sledenje mojim akcijam na spletu. Potrjujem tudi, da sem seznanjen s svojimi pravicami v zvezi s posredovanimi osebnimi podatki.
Upravljalec osebnih podatkov:
Slovenska turistična organizacija, Dimičeva ulica 13, Ljubljana
tel: +386 1 5898 550
e-pošta: info@slovenia.info