Svet pod zemeljsko površino od nekdaj buri ljudsko domišljijo. Marsikdo podzemni svet povezuje s temačnimi zgodbami, a ni vedno nujno tako. Če se boste podali pod površje slovenskih mest, boste presenečeni, kako izjemna in osupljiva doživetja vas tam čakajo. Opuščeni rudniški rovi, nekdanja zaklonišča, grajske kleti in podzemne jame pripovedujejo zgodbe nekdanjih dni in hkrati ponujajo, da jih doživite na sodoben način. Na primer okušate vrhunska vina. Rešujete uganke. Se udeležite zanimivih dogodkov. Pa še nekaj je – vaših dogodivščin ne more pokvariti slabo vreme.
V času, ko so nastale, najbrž niso zbujale kakšnega posebnega navdušenja, še posebej, če so bile v njih ječe. No, danes vas v grajskih kleteh sprejmejo z odprtimi rokami in vam ponudijo degustacijo izbranih vin. Če pa vas vendarle mika, da bi spoznali tudi temnejšo plat grajskega podzemlja, lahko izberete posebna, igrificirana doživetja, iz katerih boste vendarle odnesli celo kožo.
Ljubljanski grad je prepreden z zanimivimi zgodbami o svoji preteklosti in zgodovini prestolnice Ljubljane. Med temi zgodbami se najdejo tudi temačnejše. Te so v večji meri doma v nekdanjih grajskih ječah. Na doživljajskem vodenem ogledu lahko prisluhnete zgodbam nekdanjih zapornikov in njihovih ječarjev, ki vam jih pripovedujejo igralci v kostumih iz različnih zgodovinskih obdobij.
Rovi pod Ptujskim gradom so prava zakladnica zgodovine in urbanih legend. Njihova vloga v preteklosti je bila dvojna - služili so kot skrivni prehodi pa tudi kot skladiščni prostori predvsem za vino. In tudi danes obiskovalcem kažejo več obrazov. Lahko se po njih sprehodite z vodniki in spoznavate zgodovino gradu in najstarejšega slovenskega mesta Ptuja, se podate na družinsko pustolovščino pobega iz grajskega lova ali pa si privoščite edinstveno degustacijo vina in piva v temi.
Doživite rove pod Ptujskim gradom
Korenine Celja segajo v čas antičnega Rima. Dobesedno. Pod površjem sodobne podobe mesta se namreč skrivajo ostanki nekdanje rimske Celeie. Na razstavi v kleti Knežjega dvora lahko občudujete ohranjene rimske ceste, mestna vrata in temelje starodavnih vil »in situ« na izvirnem kraju najdbe. Če bi radi izvedeli še več o antičnem mestu, ki je nekoč veljalo za drugo Trojo, in življenju v njem, se lahko pridružite vodenim ogledom razstave.
Delo rudarjev je naporno in nevarno, a vendarle so se v temini rudniških rovov našle tudi dobre zgodbe o tovarištvu in sodelovanju. Te danes oživljajo opuščene rudnike in navdihujejo nepozabna doživetja, skozi lahko spoznate nekdanje življenje rudarjev in njihovih družin.
Velenjski rudnik lignita se lahko pohvali z eno najdebelejših plasti premoga na svetu. V 150 letih delovanja rudnika je bilo odkopanega več kot 250 milijonov ton premoga. Zgodbo velenjskega premogovnika ter življenja rudarjev in njihovih družin lahko spoznate v Muzeju premogovništva. Globoko pod zemljo se nahaja najgloblja jedilnica v Sloveniji, kjer si lahko privoščite gurmansko doživetje Šaleške doline. Rudarjenje je pustilo velik pečat tudi na površju zemlje. Vplivalo je na nastanek Velenja, enega najmlajših slovenskih mest. Po drugi strani pa so zaradi ugrezanja tal izginile nekatere vasi, na njihovem mestu so danes jezera.
Odkrivajte rudarske sledi Šaleške doline
Nekdanji rudnik živega srebra v Idriji velja za drugega največjega na svetu in je skupaj s španskim Almadenom vpisan na seznam UNESCO svetovne kulturne dediščine. Skozi Antonijev rov, enega najstarejših ohranjenih rudniških vhodov v Evropi, se podajte na popotovanje skozi bogato zgodovino rudarjenja v Idriji in morda srečate jamskega škrata Perkmandelca, ki je po legendi nekdaj rudarjem kazal pot do rude. Hkrati je sprehod po opuščenih rovih vpogled v 240 milijonov let geološke preteklosti. Obisk rudnika lahko dopolnite še z drugimi znamenitostmi, povezanimi z idrijskim rudarstvom – od Topilnice Hg do muzeja na Gradu Gewerkenegg.
Vstopite v svet rudnika živega srebra
Cinabaritno rudo, iz katere nastaja živo srebro, so nekdaj kopali tudi na območju Tržiča. Šentanski rudnik se nahaja v bližini Podljubelja, sestavlja ga sistem pet kilometrov rovov, ki jih je možno obiskati v spremstvu lokalnih vodnikov. Odkrijte zgodovino rudnika in njegovo geološko bogastvo, poiščite škrata Šentančka, ki naj bi še zdaj varoval rudarske zaklade, morda pa srečate še kakšnega jamskega hrošča ali netopirja, ki v opuščenih rudniških rovih najdejo zavetje.
Pridružite se obisku Šentanskega rudnika
Železova ruda je močno zaznamovala razvoj železarstva na Jesenicah. V rovih Savskih jam nad Planino pod Golico so rudo kopali že v 14. stoletju. Od številnih rovov je danes ohranjen in viden le še vhod v Korlnov rov. Odpotujte v preteklost, v čas, ko so jeseniški rudarji še kopali železovo rudo in spoznajte njihov vsakdan na Stari rudni poti. Pot, po kateri so štiri stoletja prevažali železovo rudo iz savskih rudnikov, vas vodi od fužinarskega naselja Stara Sava do rudarskega območja Savske jame.
Objekti, ki so v vojnih časih služili kot zaklonišča in bunkerji, imajo danes povsem novo vsebino. Marsikje so stičišče družabnega življenja – tam potekajo razstave in manjši dogodki, v njih pa najdemo celo raziskovalne laboratorije. Se pa najdejo tudi prostori, kjer lahko pogledate v avtentičen ambient vojaških zaklonišč.
Spustite se 15 metrov pod površje Cone Tezno, opremljeni s čelado, svetilko in nepremočljivo obutvijo, ter se v družbi vodnikov spustite v industrijsko preteklost Maribora. V drobovje drugega največjega slovenskega mesta je bila v strahu pred bombardiranjem preseljena nemška tovarna letalskih motorjev. Doživite podzemne rove v njihovi avtentični podobi ter si oglejte razstavo o njihovem nastanku in zgodovini.
Spustite se v mariborsko podzemlje
V objemu kočevskih gozdov se skriva povsem drugačen svet, vkopan 72 metrov pod zemeljsko površino. Bunker Škrilj je bil zgrajen v času hladne vojne, s svojo izjemno infrastrukturo pa bi v primeru atomskega napada omogočil preživetje do 100 dni. Presenetilo vas bo, kako natančno je bil zasnovan, imel je celo svoje vodno zajetje in generatorja za proizvodnjo električne energije. Ogled bunkerja je mogoč le v organizirani skupini.
Spoznajte podzemno mojstrstvo inženirjev
Rovi pod starim mestnim jedrom Kranja so bili zasnovani kot mestno zaklonišče, danes je 1.300 metrov dolg sistem rovov prostor, ki ponuja različna doživetja. Sprehodite se skozinje in odkrivajte zgodovino mesta. Na stropu vas bodo navdušili kapniki, ki so edinstvena kombinacija dela človeka in narave. Spoznajte življenje človeške ribice v Info centru SOS proteus. Poleg rednih vodenih ogledov v rovih prirejajo tudi prireditve, kot je priljubljena Vinska pot, kjer lahko okušate najboljša slovenska vina v podzemnem ambientu.
Pod zemeljsko površino v mestih in njihovi okolici ni bil dejaven le človek, ampak tudi narava, ki je ustvarila vrsto dih jemajočih jam. Med njimi je najbolj obiskana turistična jama v Evropi, so pa tudi takšne, ki vas očarajo s svojo prvinskostjo. Pa ne le jame, tudi njihovi prebivalci so zanimivi. Na Bizeljskem pa najdete prav posebne jame, kjer lahko okusite žlahtno vinsko kapljico.
Ko se peljete po avtocesti od Ljubljane proti obali, lahko zavijete do Postojne, mesta, ki je najbolj znano po največjem jamskem gradu (Predjamskem gradu) in seveda kraljici kraških jam – Postojnski jami. Vanjo se zapeljete z vlakcem po najstarejši jamski železnici. Načudili se boste, kakšne mojstrovine zna ustvariti narava iz vode, apnenca in dodatkom mineralov. Srečajte se z najbolj slavno prebivalko jame - človeško ribico, pred jamo pa obiščite razstavo Expo Postojnska jama Kras, kjer boste izvedeli vse o nastanku in posebnostih kraškega sveta.
Pustite se zapeljati podzemni lepotici
Kostanjevica na Krki slovi po svoji umetniški duši. Tudi ko govorimo o naravi. O tem se lahko prepričate v podzemni »galeriji« Kostanjeviške jame, v kateri so podzemni tokovi in tektonski premiki ustvarili razgiban svet pod Gorjanci in tipične kapniške tvorbe z domiselnimi imeni. Pridružite se vodenem ogledu po urejenem delu jame, ki si ga je za svoj dom vzela največja kolonija netopirjev podkovnjakov na Slovenskem.
Odkrijte lepote Kostanjeviške jame
Sveto jamo je vredno obiskati iz več razlogov. Že sama lega v gozdičku nedaleč od gradu Socerb s čudovitim razgledom na Koper in obalo Jadranskega morja nekaj obeta. Jama je ime dobila po legendi o sv. Socerbu, ki je v njej živel kot puščavnik in zdravil bolne. Nič nenavadnega, da so kasneje v njej uredili edinstveno podzemno cerkev in v njej stoletja maševali.
V čistih podzemnih vodah, ki se pretakajo pod belokranjskimi tlemi, živi prav posebna jamska živalca, ki ima »žlahto« v Postojni. To je črni močeril ali črna človeška ribica, ki so jo odkrili 300 let kasneje kot njeno bolj znano sorodnico, človeško ribico. Iz podzemnega zavetja jo občasno naplavi v izviru Jelševnik v bližini Črnomlja. Na bližnji kmetiji Zupančič si lahko ogledate razstavo, kjer boste izvedeli vse o tej jamski dvoživki.
Degustacijo vina lahko doživite marsikje, a nikjer drugje je ne boste imeli priložnosti doživeti tako, kot v okolici Brežic in na območju Bizeljskega. Tam so namreč doma repnice, v kremenčevem pesku izkopane več kot 200 let stare jame. Vanje so sprva shranjevali repo (od tod tudi ime), danes pa so preurejene v edinstvene vinske kleti. Repnice s stalno temperaturo ponujajo idealne pogoje za zorenje vin, nekatere izmed njih krasijo zanimivi ornamenti na stropu ali stenah.
Slovenska mesta vas očarajo s svojo kombinacijo zgodovine in sodobnega utripa. A za zidovi, pod mestnimi ulicami, na obronkih mest se skriva nešteto zgodb, ki vas bodo navdušile. Spoznajte svetle in temne plati mest, urbane legende in ljudi, ki so zaznamovali mestno zgodovino.
Preskoči vrtiljak
Nastavitve zasebnosti