Modernistični obrazi slovenskih mest

Nekaj najlepših primerov modernističnih stavb ali kako je modernizem kot gibanje za boljše življenje usodno zaznamoval Slovenijo

Modernizem – revolucija dobrega življenja

Modernizem se je razmahnil po drugi svetovni vojni kot del novega družbenega reda in je v svoje središče postavil človeka. Ponudil mu je življenje v funkcionalnih stanovanjih s pohištvom domače proizvodnje, v velikih soseskah, kjer je bilo vse, od vrtca, šole, zdravstvenega doma pa do pošte, banke in športnega igrišča na dosegu roke. Živeti modernistično je pomenilo živeti dobro.

Slovenski modernizem, ki ga je najbolj zaznamoval Plečnikov učenec Edvard Ravnikar, je bil več kot le slog, bil je gibanje, ki si je prizadevalo, da bi s pomočjo arhitekture in oblikovanja pripomoglo k vzpostavitvi nove, brezrazredne družbe, kjer bodo stvari, ki jih človek potrebuje za življenje, dostopne in lepe. Tako so nastale znamenite soseske in kultne modernistične stavbe in tako so se rodili tudi predmeti, ki še danes veljajo za vrhunce slovenskega oblikovanja: Iskrin telefon Davorina Savnika, kozarci Janje Lap ter znamenita stol Rex Nika Kralja in kiosk Saše Mächtiga, ki sta tudi del stalne zbirke newyorškega muzeja MoMA.

Ljubljana - panorama

LJUBLJANA: HUMANIZEM IN RETRO ŠIK

Plečnikova Ljubljana slovi kot urbani prostor po meri človeka, ki odraža globoko humano vizijo svojega stvarnika, vendar pa sodobno mesto, ki ga obdajajo velike modernistične soseske, ni samo Plečnikovo, temveč je tudi mesto arhitekta Edvarda Ravnikarja, ki je v njem pustil neizbrisen pečat.

Trg republike, Ljubljana — Trg republike v Ljubljani. Foto: Miran Kambič

Ravnikar je v samem središču mesta zasnoval legendarni TRG REPUBLIKE, nekoč Trg revolucije, na katerem je Slovenija leta 1991 razglasila svojo samostojnost. Največji ljubljanski trg je skupaj s stavbami, ki ga obdajajo, srce slovenskega modernizma. Tam najdete poleg parlamenta, dveh futurističnih stolpnic TR2 in TR3, ki tvorita znamenita ljubljanska vrata, Cankarjevega doma in ene prvih veleblagovnic tudi prvo jugoslovansko picerijo, kjer pice na enak način priprvaljajo že več kot petdeset let.

Obišči stran

Cankarjev dom

Osrednji slovenski kulturni in kongresni center je živahno stičišče umetnosti, kulture in idej, ki ponuja vse od vrhunskih koncertov do sodobnih razstav.

Riba

V Tivoliju od leta 1958 stoji očarljiva betonska skulptura organskih oblik kiparke Vladimire Bratuž Furlan, ki je umetnina in igralo hkrati.

Kiosk K67

Ikonični kiosk Saše J. Mächtiga, simbol slovenske modernistične inovacije, najdete tudi pred stolpnico časopisne hiše Delo na Dunajski cesti. Foto: MAO

Stol Rex

Znameniti naslanjač Nika Kralja je najbolj prepoznaven kos slovenskega oblikovanja, njegova oblika pa izhaja iz slovenskega kozolca. Foto: Boris Vranić

Plečnikova Ljubljana

Po poteh Ravnikarjevega profesorja, legendarnega arhitekta, ki je Ljubljani še pred modernizmom vdahnil humanizem in prostor po meri človeka.

Več

Plečnikova Ljubljana

Po poteh Ravnikarjevega profesorja, legendarnega arhitekta, ki je Ljubljani še pred modernizmom vdahnil humanizem in prostor po meri človeka.

Več

Slovenski Parlament

Modernistični dragulj Vinka Glanza združuje 14 različnih vrst slovenskega kamna, vhodni portal pa nosi mogočne marmorne kipe, ki slavijo delavski razred.

Več

Postkomunistična tura

Spoznali boste izjemne primere brutalistične arhitekture, komunistične spomenike, kult osebnosti, jugonostalgijo, cenzuro in zapor tajne policije. Foto: Katja Goljat

Več

Plečnikove neuresničene vizije

Preko mobilne aplikacije Nexto lahko med igro odkrivate neuresničene projekte velikega vizionarja, ki vas bodo osupnili. Foto: Andrej Peunik, MGML

Več

Prikaži vse fotografije

Kranj - panorama

KRANJ: MODERNIZEM Z LOKALNIM PRIDIHOM

Mesto z bogato industrijsko in umetniško zgodovino je v povojnem obdobju našlo novo smer razvoja. Slediti stopinjam arhitekta Edvarda Ravnikarja v Kranju pomeni razumeti, kako lahko arhitektura in uporaba lokalnih materialov izboljšata vsakdanje življenje ljudi. Njegova zapuščina združuje estetiko in funkcionalnost s poudarkom na dobrobiti skupnosti, pri čemer je posebno pozornost namenil detajlom ter tako v 60. In 70. letih ustvaril nekaj res spektakularnih stavb. Avtentično, racionalno, skromno in lokalno.

Več

OLO Kranj (danes Občina Kranj)

Mojstrovina, kjer je danes sedež Občine Kranj, združuje elemente antičnega templja in slovenskega kozolca ter povezuje tradicijo z modernizmom. Foto: Jošt Gantar

Trgovska hiša Globus

Ikonična stavba z rdečerjavo fasado iz kortenskega jekla, danes dom Mestne knjižnice, je simbol industrijskega napredka in inovativnosti. Foto: Jošt Gantar

Hotel Creina

Edinstvena arhitekturna zasnova, ki stoji na tankih betonskih stebrih. Hotel povezuje staro mestno jedro z novim centrom Kranja ter navdušuje z retro šikom.

Narodna banka Kranj

Moderna poslovna stavba z značilno poligonalno zasnovo in fasado iz vidnega betona odraža inovativnost in funkcionalnost Ravnikarjeve arhitekture. Foto: Jošt Gantar

Odpravite se na arhitekturni sprehod po Kranju

Odkrijte mojstrovine treh velikanov moderne arhitekture: Jožeta Plečnika, Ivana Vurnika in Edvarda Ravnikarja, ki so v Kranju pustili močan pečat.

Obišči stran

Prikaži vse fotografije

Velenje - panorama

VELENJE – MODERNISTIČNA IZLOŽBA V ZELENJU

Mesto z vizijo in mladostno energijo, znano tudi kot mesto v parku, je v 50. in 60. letih z izrecno podporo Tita hitro in povsem na novo zraslo sredi šaleškega zelenja, da bi dalo sončen dom vse bolj številnim rudarjem. S 30.000 novimi stanovanji je Velenje kmalu postalo multikulturno središče, v katerega so se zaradi premogovnika in industrijskega giganta Gorenje priseljevale družine s celotne Jugoslavije. Ambiciozni urbanistični načrti so temeljili na funkcionalnosti, estetiki in blaginji delavskega razreda, s poudarkom na kolektivnem dobrem, kulturi in sprostitvi za vse prebivalce.

Titov trg

Osrednji mestni trg je zasnovan kot prostor druženja, kulturnih prireditev in praznovanj, ter obdan z vsemi ključnimi mestnimi stavbami. Foto: Matej Vranič

Kulturni dom Velenje

Katedrala kulture in arhitekturna mojstrovina Otona Gasparija je s prepletom barvitih vitražnih stekel, naravnega kamna in kiparskih del prava umetnina.

Spomenik Josipu Brozu Titu

Največji spomenik Titu na svetu, visok 10 metrov, je eden redkih, ki ga po razpadu Jugoslavije niso porušili. V zahvalo, da jim je dovolil zgraditi mesto, so mu ga postavili rudarji.

Kuhinjska tehtnica De Luxe

Kultni objekt modernističnega oblikovanja in najbolj znan izdelek industrijskega oblikovalca Cirila Cesarja je navduševal gospodinje po celi Jugoslaviji.

Retro sprehod po Velenju

Nostalgično in zabavno interaktivno vodenje skozi mestno središče in socialistična malica v delavskem klubu.

Obišči stran

Prikaži vse fotografije

Nova Gorica - panorama

NOVA GORICA – MESTO MEJE

Ko je mesto Gorica po drugi svetovni vojni pripadlo Italiji, je Slovenija za prebivalce, ki so ostali na tej strani meje potrebovala novo urbano središče, hkrati pa je jugoslovanska oblast želela zgraditi mesto, ki bo sijalo preko meje in pričalo o napredku nove države. Tako se je po načrtih Edvarda Ravnikarja, ki so bili na koncu uresničeni le delno, kot simbol nove družbe sredi ničesar rodila modernistična Nova Gorica. Mesto v parku, kot ji radi rečejo, odlikujejo funkcionalnost, estetika in obilje zelenja. Sodobno urbano življenje mesta zaznamuje geometrično urejena mreža ulic in odprti prostori, ki povezujejo raznolike mestne četrti.

Občinska palača

Po načelih modernizma jo je zasnoval Vinko Glanz, odlikujejo pa jo preprosta geometrijska zasnova, ravne linije in povezanost z okoljem.

Ruski bloki

Prostostoječi Ravnikarjevi bloki, obdani z zelenjem, so srce mestne modernistične dediščine. Gre za prve stanovanjske zgradbe kolektivnega bivanja v mestu.

Čebelnjak

Barvite lože edinstvenega poslovno-stanovanjskega bloka v obliki satovja, ki ga je zasnoval Ernest Bergant, spominjajo na čebelnjak.

Avtobusna postaja Nova Gorica

Elegantna armiranobetonska konstrukcija avtorja Milivoja Lapuha, velike steklene površine in vraščenost stavbe v parkovno okolje vas bodo navdušili.

Na šverc!

V prostorih nekdanjega maloobmejnega prehoda na Pristavi boste izvedeli vse o tihotapstvu, ki je nekoč cvetelo ob meji.

Več

Na šverc!

V prostorih nekdanjega maloobmejnega prehoda na Pristavi boste izvedeli vse o tihotapstvu, ki je nekoč cvetelo ob meji.

Več

Soba pobega

Ups, ustavili so vas na meji, prepričani, da nekaj švercate, na skrivaj prenašate čez mejo. Preizkusite, ali se lahko rešite iz sobe, kjer vas zaslišujejo! Foto: Arhiv Goriškega muzeja

Več

Tipna maketa mesta

Kako je čutiti Novo Gorico, lahko zdaj v polnosti doživijo tudi slepi in slabovidni, ki se lahko s prsti sprehodijo po stavbah in ulicah, sestavljenih iz kock.

Več

GO S50-60

Fotografska razstava prikazuje, kako so udarniki po vojni na travniku zgradili mesto in kako so nastale njegove najbolj kultne stavbe. Foto: Fotografski arhiv Goriškega muzeja

Več

Koper s promenado — Semedelska promenada s Tomosovim blokom v ozadju. Foto: Jaka Ivančič

KOPER – MODERNISTIČNI OBRAZI MESTA OB MORJU

Koper se ponaša s številnimi primeri modernistične arhitekture, ki je svoj razmah doživela po drugi svetovni vojni. Nezgrešljiv je tako imenovani Tomosov blok na Nazorjevem trgu, sicer delo priznanega slovenskega arhitekta Eda Mihevca, ki je pred leti doživelo korenito prenovo. Na Vojkovem nabrežju je tudi vrsta stanovanjskih blokov, ki jih je zasnoval omenjeni arhitekt. Mihevc je v 60. letih sicer pripravil urbanistični program slovenske obale. V Kopru je tako za ljubitelje modernistične arhitekture nujen tudi sprehod po Semedeli, ki je nastala po njegovih načrtih.

Obišči stran

Mesta po meri človeka

Slovenska mesta imajo poseben čar. Na edinstven način utripajo v prijetnem ritmu, prilagojenem ljudem. Kar jih loči od drugih, je to, da lahko v uri ali dveh pričarajo občutek človečnosti in svobode – kakovost, ki je v večjih svetovnih mestih pogosto prezrta. Imajo izjemno moč, da vas navdajo z resnično dobrim občutkom, na povsem svoj način.

Preskoči vrtiljak

Središča in prizorišča kreativnih umetnosti

Nekatere najbolj priljubljene, posebne in vznemirljive lokacije za ljubitelje umetnosti, kulture in kreativnosti.

Več

Oživljeni prostori industrijske dediščine

Od industrije do kulture – nekdanje tovarne in industrijska območja, ki so danes kulturni centri, muzeji in galerije.

Več

Mesta, kraji in prostori po meri ljudi.

Šarm slovenskih mest in krajev je v tem, da nas navdajajo z občutkom človeškosti in svobode.

Več

Plečnikova Slovenija

Spoznajte mojstrovine največjega slovenskega arhitekta Jožeta Plečnika!

Več

Evropska prestolnica kulture 2025 Nova Gorica - Gorica

Dve mesti, nešteto brezmejnih zgodb kulture, umetnosti, kreativnosti in vizionarstva.

Več

Feel-good towns z Joker Out

V slovenskih mestih se srečuje igrivo in klasično. Zeleno in urbano. Raziskujte samosvoje plati mest z Joker Out.

Več

Zelene prakse slovenskih mest za boljšo kakovost bivanja

Zelena slovenska mesta s trajnostnimi pristopi dvigajo raven kakovosti življenja v urbanem okolju.

Več

Kulturne četrti v slovenskih mestih

Prepustite se živahnemu utripu v kulturnih četrtih slovenskih mest.

Več

Želim prejemati e-novice

Bodite obveščeni o počitnicah v Sloveniji, sezonski ponudbi, aktualnih prireditvah, možnostih za izlete in popotovanjih. Vnesite košček zelene Slovenije v svoj e-predal.

Deli s prijatelji

Na strani, ki bi jo radi dodali med priljubljene kliknite ikono srca na levem robu strani (prva ikona v vrsti ikon).

Kliknite na ikono in vsebin se bo dodala na stran Priljubljene strani. Do strani dostopate s klikom na ikono srca na strani zgoraj desno.

Ob ponovnem oz. kasnejšem obisku strani (v istem brskalniku) bo vsebina še vedno shranjena med priljubljenimi.

Nazaj Naprej

Zgodbe iz Slovenije

Notranji vodni parki v slovenskih termah

Planica – športni raj pod Poncami

Izjemne Slovenke

Kaj lahko počnete v Sloveniji, ko ni dovolj snega

Modernistični obrazi slovenskih mest