Najstarejše slovensko mesto, Ptuj, se v pustnem času spremeni v veliko karnevalsko prizorišče, kjer imajo glavno vlogo znameniti kurenti. Kurentovanje ima več kot 60-letno tradicijo in sodi med največje pustne karnevale v Sloveniji. Lik kurenta in njegovi obhodi v pustnem času so vpisani tudi na seznam nesnovne kulturne dediščine UNESCO. Kurentom se v pustni povorki pridružijo še drugi tradicionalni pustni liki in druge maškare, ki poskrbijo za veselo vzdušje na ptujskih ulicah in trgih. Vsekakor dovolj razlogov, da si vse skupaj ogledate in se prepustite norčavemu pustnemu dogajanju. Preden pa pridete na Ptuj, vas popeljemo v zakulisje karnevala, ki velja za enega najbolj slikovitih na svetu.
Lonely Planet je Kurentovanje umestil med deseterico najbolj zanimivih karnevalov na svetu in tako v dobro družbo velikih karnevalskih mest, kot so Benetke, Rio de Janeiro in New Orleans.
Na prvi pogled strašljiv, a dober po srcu. Tako bi lahko na kratko opisali kurenta, najbolj poznan in množičen slovenski tradicionalni pustni lik, ki je hkrati prepoznaven simbol Ptuja. Njegov izvor ima mitološke korenine, njegova glavna naloga pa je, da odganja zle sile in v deželo kliče boljše čase, naj bo to v obliki blaginje, toplejše pomladi ali dobre letine.
Poznavanje zgodovinskih dejstev, tradicije in odnos do ohranjanja kulturne dediščine so temelji za pravega koranta oz. kurenta. Biti korant/kurent pomeni prinašati dobro, odganjati vse slabo - to lahko počneš le z dobrosrčnostjo in čisto energijo.
Aleš Ivančič, predsednik Zveze društev kurentov o kurentovih lastnostih
Obhodi kurentov, ki so vpisani na seznam nesnovne kulturne dediščine UNESCO, se začnejo že na svečnico, 2. februarja, in se zaključijo na pepelnično sredo. Nekdaj so v tem času hodili po hišah v bližnjih vaseh na Ptujsko-Dravskem polju, Halozah in Slovenskih goricah, danes pa svoje obhode zaključijo na Ptuju na tradicionalnem Kurentovanju.
Obisk kurenta pomeni srečo celo leto, razen če se kurent povalja po tleh na dvorišču domačije. Kurenti oz. koranti odplešejo svoj demonski ples, s katerim kličejo pomlad in odganjajo slabo energijo. Njihov ples je nov začetek in dober znak, da bo zemlja bogato obrodila. Domačini kurente zelo spoštujejo in jih bogato obdarijo s kakšnimi priboljški. Običajno so to koline, predvsem klobase, dekleta pa na kurentove ježevke privežejo robce kot znamenje naklonjenosti.
Če je nekdaj veljalo, da so kurenti le mladi fantje, je danes kurentije nadenejo vse generacije od najmlajših do starejših, celo nekaj žensk in deklet.
Kurenti imajo v okviru tradicionalnega Kurentovanja tudi svoj poseben dan - Dan kurentovih in korantovih skupin, običajno teden pred pepelnično sredo, in takrat Ptuj preplavi na stotine rogatih in pernatih kurentov/korantov!
Kurenta lahko spoznate na 100 in en način. Kurent ali korant? Strašljiv ali prijazen? Pravzaprav oboje. Odkrijte raznovrstne obraze kurentov, pustne tradicije, običajev in navad, ki spremljajo znameniti pustni lik, ki v pustnem času kolovrati po Ptuju in njegovi okolici. Vmes pa spoznajte še kakšno zanimivost, ki spremlja Kurentovanje na Ptuju.
Kurente boste zlahka prepoznali po značilni opravi, imenovani kurentija. Sestavljajo jo kapa, obleka iz ovčje kože, zelene ali rdeče gamaše, zvonci, ki so navezani na verigo okoli pasu, ter ježevka. Nekdaj so kurentije izdelovali iz tistih surovin, ki so jih imeli pri roki, torej doma na kmetijah.
Danes kurentije izdelujejo le še redki mojstri, kot je denimo Marko Klinc, ki nadaljuje družinsko tradicijo. Začetki njihove dejavnosti segajo v začetek 2. polovice 20. stoletja, ko je pustno obredje z razvojem Kurentovanja doseglo nove razsežnosti. V proces je vključena celotna družina. Mojstrstvo izdelovanja kurentij nadaljujeta že 2. in 3. generacija in jo prenašata tudi na mladi rod.
Izdelovanje kurentij ni mačji kašelj. Za izdelavo ene mojster nekaj tednov, odvisno od želje posameznika in naravnih materialov. Izdelane so ročno in zato je temu primerna tudi cena. Kljub temu pa naročila kurentij iz leta v leto rastejo, kar priča o tem, da kurent postaja vse bolj popularen pustni lik.
Pri izdelovanju kurentovih oprav so pomembne izkušnje in znanje, ki jih prinese čas in vsaka generacija posebej. Zraven tega so izrednega pomena tudi rokodelske veščine in čut za delo z naravnimi materiali.
Marko Klinc, mojster izdelovanja kurentij
Nositi kurentijo oz. korantijo je kar izziv, saj lahko tehta tudi več kot 40 kg, odvisno predvsem od velikosti in tipa zvoncev, gostote dlake in teže različnih materialov. A pravi kurent jo z veseljem nosi.
Nadeti so korantijo zame pomeni slaviti življenje. Biti nosilec in častilec dobrega je poslanstvo življenja.
Aleš Ivančič, predsednik Zveze društev kurentov
Poleg kurentov na Kurentovanju sodelujejo tudi drugi tradicionalni etnografski liki. Nekateri se kurentom pridružijo že na obhodih, drugi na pustni povorki po ptujskih ulicah.
Preskoči vrtiljakSpoznajte še več zanimivih pustnih likov, ki so nepogrešljiv del ptujske pustne povorke.
V nekaterih krajih v Sloveniji je navada, da v pustnem času oblast do pepelnične srede prevzamejo pustni liki. Seveda samo simbolično. Tako na Ptuju iz županskih rok na otvoritveni slovesnosti Kurentovanja ključe mesta prevzame Princ karnevala. Na vsaki dve leti je na Martinovo, 11. novembra, izvoljen nov princ. A to ne more postati kar vsak – Princ karnevala lahko postane le tisti, ki se je izkazal z delom na družbenem in kulturnem področju ter znantno pripomogel k prepoznavnosti Kurentovanja in pustne tradicije na Ptuju. Vsak princ prevzame tudi vloge določenih zgodovinskih osebnosti in je temu primerno tudi oblečen.
Trenutno je častno funkcijo Princa karnevala prevzel Miro Kokol, ki prihaja iz Destrnika, že več let pa živi na Ptuju. Med drugim je bil pobudnik ustanovitve društva korantov v Destrniku, kjer je še vedno vpet v delovanje. Ve pa tudi, kako je imeti na sebi kurentovo opravo.
Na Kurentovanju nastopa kot Jakob Volovšek, kapetan Destrniški. Zgodba pogumnega županovega sina, ki si je z vdanim služenjem pri ptujskemu graščaku grofu Leslieju prislužil zaupanje gospodarja in naziv kapetan, ima ljubezenski predznak. Svojo izbranko je namreč zaščitil pred hudobnim snubcem, ki se menda še dandanes potika po gozdovih okoli Ptuja. Jakob Volovšek izžareva preudarnost, pamet, iznajdljivost in pogum.
Spoznajte aktualnega Princa karnevala
»To ni le krona in plašč, to je simbol zaupanja, tradicije in veselja.«
Miro Kokol oz. Jakob Volovški, kapetan Destrniški ob inavguraciji o svoji funkciji Princa karnevala
Čeprav je Princ karnevala predvsem protokolarni mojster na osrednjih pustnih prireditvah in nekakšen ambasador Kurentovanja, se z njim lahko podate na pustni potep po Ptuju.
Vse se začne na svečnico, ko je čas za Kurentov/korantov skok. Takrat si kurenti opolnoči v soju ognja nadenejo zvonce in začnejo simbolično odganjati zimo. V okviru Kurentovanja se na Artfestu, Etnofestu in Karnevalfestu zvrstijo številne povorke, pustni korzo, prikazi etnografskih likov, koncerti, plesi v maskah, razstave in še veliko drugega.
Spoznajte kurenta na interaktiven način, kadarkoli v letu. Obiščite Kurentovo hišo, kjer lahko začutite, vidite, slišite posebno energijo, ki jo nosi kurent oziroma korant. S pomočjo sodobne tehnologije boste še bolj doživeto spoznavali kulturno dediščino, tradicijo in običaje, povezane s kurenti tudi takrat, ko je pustnega dogajanja že konec. Kurentova hiša je do leta 2029 pod častnim pokroviteljstvom Slovenske nacionalne komisije za UNESCO.
Čeprav je kurent najbolj prepoznaven pustni lik v Sloveniji, še zdaleč ni edini, ki privlači obiskovalce ne le na Ptuju, ampak tudi drugod. Spoznajte še cerkljanske laufarje, škoromate in druge etnografske like ter preverite, katere pustne karnevale se vam še splača obiskati. Pa še to – pust je tudi čas, ko lahko svojim brbončicam privoščite tradicionalne pustne pregrehe.
Pustne maske in običaji, ki jih najdete le v Sloveniji
Spoznajte edinstvene etnografske pustne like, ki so večinoma narejeni iz naravnih materialov in odražajo družbeno dogajanje in medsebojne odnose. Prav zanimivo je videti, kako so nekateri liki prav »zimzeleno« aktualni. Obiščite tudi ostala večja pustovanja po slovenskih mestih in krajih. Poleg tega spoznajte še pustne običaje in pustne jedi.
Poleg Kurentovanja in ostalih zanimivih karnevalov se lahko pustnim maskam pridružite tudi drugod po Sloveniji. Oglejte si nabor pustnih prireditev in zaplešite z maskami pomladi naproti.
Obisk Kurentovanja in ostalih pustovanj v Sloveniji lahko nadgradite z raziskovanjem kulturne in etnološke dediščine. Odkrijte kulturne zaklade, Unescovo dediščino, sprehodite se po živahnih mestih, prežetih z zgodovino in spoznajte zanimive navade in običaje Slovencev.
Preskoči vrtiljak
Nastavitve zasebnosti