Kurentova oprava
Kurente boste zlahka prepoznali po značilni opravi, imenovani kurentija. Sestavljajo jo kapa, obleka iz ovčje kože, zelene ali rdeče gamaše, zvonci, ki so navezani na verigo okoli pasu, ter ježevka. Nekdaj so kurentije izdelovali iz tistih surovin, ki so jih imeli pri roki, torej doma na kmetijah.
Danes kurentije izdelujejo le še redki mojstri, kot je denimo Marko Klinc, ki nadaljuje družinsko tradicijo. Začetki njihove dejavnosti segajo v začetek 2. polovice 20. stoletja, ko je pustno obredje z razvojem Kurentovanja doseglo nove razsežnosti. V proces je vključena celotna družina. Mojstrstvo izdelovanja kurentij nadaljujeta že 2. in 3. generacija in jo prenašata tudi na mladi rod.
Izdelovanje kurentij ni mačji kašelj. Za izdelavo ene mojster nekaj tednov, odvisno od želje posameznika in naravnih materialov. Izdelane so ročno in zato je temu primerna tudi cena. Kljub temu pa naročila kurentij iz leta v leto rastejo, kar priča o tem, da kurent postaja vse bolj popularen pustni lik.
Pri izdelovanju kurentovih oprav so pomembne izkušnje in znanje, ki jih prinese čas in vsaka generacija posebej. Zraven tega so izrednega pomena tudi rokodelske veščine in čut za delo z naravnimi materiali.
Marko Klinc, mojster izdelovanja kurentij
Nositi kurentijo oz. korantijo je kar izziv, saj lahko tehta tudi več kot 40 kg, odvisno predvsem od velikosti in tipa zvoncev, gostote dlake in teže različnih materialov. A pravi kurent jo z veseljem nosi.
Nadeti so korantijo zame pomeni slaviti življenje. Biti nosilec in častilec dobrega je poslanstvo življenja.
Aleš Ivančič, predsednik Zveze društev kurentov
Kurentova družba na Kurentovanju
Poleg kurentov na Kurentovanju sodelujejo tudi drugi tradicionalni etnografski liki. Nekateri se kurentom pridružijo že na obhodih, drugi na pustni povorki po ptujskih ulicah.
Spoznajte še več zanimivih pustnih likov, ki so nepogrešljiv del ptujske pustne povorke.
Tradicionalni etnografski liki
Princ karnevala
V nekaterih krajih v Sloveniji je navada, da v pustnem času oblast do pepelnične srede prevzamejo pustni liki. Seveda samo simbolično. Tako na Ptuju iz županskih rok na otvoritveni slovesnosti Kurentovanja ključe mesta prevzame Princ karnevala. Na vsaki dve leti je na Martinovo, 11. novembra, izvoljen nov princ. A to ne more postati kar vsak – Princ karnevala lahko postane le tisti, ki se je izkazal z delom na družbenem in kulturnem področju ter znantno pripomogel k prepoznavnosti Kurentovanja in pustne tradicije na Ptuju. Vsak princ prevzame tudi vloge določenih zgodovinskih osebnosti in je temu primerno tudi oblečen.
Trenutno je častno funkcijo Princa karnevala prevzel Marko Šamperl, ki je v tradicijo kurentovanja v svoji vasi Spuhlji in tudi na Ptuju vpet že več kot 30 let. Z delovanjem v domačem društvu kurentov je začel že njegov oče, tradicijo pa nadaljuje tudi Markov sin Urban. Kot pravi, biti Princ karnevala zanj pomeni čast in ponos, da še naprej ohranjajo tradicijo, etnološko dediščino in ptujske pustne običaje. Vlogo Princa karnevala vidi kot povezovalni člen dogajanja, svoj lik Francesca Guffanteja pa opiše kot človeka, ki je bil vse življenje hvaležen za to, da je s svojim trudom uspel priti od skromnega fantiča do mestnega sodnika, njegova zgodba pa je lahko marsikomu navdih.
Čeprav je Princ karnevala predvsem protokolarni mojster na osrednjih pustnih prireditvah in nekakšen ambasador Kurentovanja, se z njim lahko podate na pustni potep po Ptuju.
Dobrodošli med kurenti in drugimi pustnimi liki na Ptuju!
Vse se začne na svečnico, ko je čas za Kurentov/korentov skok. Takrat si kurenti opolnoči v soju ognja nadenejo zvonce in začnejo simbolično odganjati zimo. V okviru Kurentovanja se na Artfestu, Etnofestu in Karnevalfestu zvrstijo številne povorke, pustni korzo, prikazi etnografskih likov, koncerti, plesi v maskah, razstave in še veliko drugega.
Obiščite Kurentovanje na Ptuju
Kurentova hiša – v družbi kurenta celo leto
Spoznajte kurenta na interaktiven način, kadarkoli v letu. Obiščite Kurentovo hišo, kjer lahko začutite, vidite, slišite posebno energijo, ki jo nosi kurent oziroma korent. S pomočjo sodobne tehnologije boste še bolj doživeto spoznavali kulturno dediščino, tradicijo in običaje, povezane s kurenti tudi takrat, ko je pustnega dogajanja že konec. Kurentova hiša je do leta 2029 pod častnim pokroviteljstvom Slovenske nacionalne komisije za UNESCO.
Vstopite v Kurentovo hišo
Doživite pustno veselje po Sloveniji
Čeprav je kurent najbolj prepoznaven pustni lik v Sloveniji, še zdaleč ni edini, ki privlači obiskovalce ne le na Ptuju, ampak tudi drugod. Spoznajte še cerkljanske laufarje, škoromate in druge etnografske like ter preverite, katere pustne karnevale se vam še splača obiskati. Pa še to – pust je tudi čas, ko lahko svojim brbončicam privoščite tradicionalne pustne pregrehe.
Pustne maske, ki jih lahko najdete le v Sloveniji
Spoznajte edinstvene etnografske pustne like, ki odganjajo temne sile in zimo ter kličejo pomlad. Večinoma so narejeni iz naravnih materialov, ki so jih na določenem območju imeli na razpolago. Številni pustni liki odražajo družbeno dogajanje in medsebojne odnose in prav zanimivo je videti, kako so nekateri prav »zimzeleno« aktualni.
Več
Pustne maske, ki jih lahko najdete le v Sloveniji
Pustne maske, ki jih lahko najdete le v Sloveniji
Spoznajte edinstvene etnografske pustne like, ki odganjajo temne sile in zimo ter kličejo pomlad. Večinoma so narejeni iz naravnih materialov, ki so jih na določenem območju imeli na razpolago. Številni pustni liki odražajo družbeno dogajanje in medsebojne odnose in prav zanimivo je videti, kako so nekateri prav »zimzeleno« aktualni.
Več
Pustni običaji, ki jih velja doživeti
Pustni običaji, ki jih velja doživeti
Tehtanje na debeli četrtek, vlečenje ploha v vaseh, kjer se v predpustnem času ni poročilo nobeno dekle, obhodi pustnih likov po vaseh in mestih, pustne povorke, pokop pusta na pepelnično sredo, zraven pa še posebni običaji, ki so značilni le za določene predele – vse to je del pustnega dogajanja v Sloveniji.
Več
Največji pustni karnevali
Največji pustni karnevali
Številna mesta in kraji na pustno soboto ali nedeljo pripravljajo sprevod pustnih mask, ki ga ponekod obogatijo še z bogatim spremljevalnim programom. Doživite največje slovenske pustne karnevale, na katerih sodelujejo tako tradicionalne etnografske pustne maske kot sodobnejši liki.
Več
Okusne pustne in postne jedi
Okusne pustne in postne jedi
V Sloveniji velja, da je »pust mastnih ust. Za pusta se namreč na mizi znajdejo mesne, pečene in ocvrte jedi, od kolin do pustnih krofov. Ker so v pustnem času dovoljene kulinarične »pregrehe«, temu sledi čiščenje telesa s postom. A tudi postne jedi v Sloveniji so okusne.
Več
Krof ali miška – poskusite pripraviti oboje
Krof ali miška – poskusite pripraviti oboje
Ocvrte dobrote so zaščitni znak pusta v Sloveniji. Najbolj razširjeni so krofi, gospodinje pa pripravljajo tudi flancate, bobe in miške. Če bi tudi vi radi pripravili pustne dobrote v svoji kuhinji, poglejte recepta za pripravo okusnih krofov ali pa za pripravo manj zahtevnih mišk.
Več
Kam na pustovanje v Sloveniji?
Poleg Kurentovanja in ostalih zanimivih karnevalov se lahko pustnim maskam pridružite tudi drugod po Sloveniji. Oglejte si nabor pustnih prireditev in zaplešite z maskami pomladi naproti.