Kurentovanje: praznik pomladi in tradicije

Najstarejše slovensko mesto, Ptuj, se v pustnem času spremeni v veliko karnevalsko prizorišče, kjer imajo glavno vlogo znameniti kurenti. Kurentovanje ima več kot 60-letno tradicijo in sodi med največje pustne karnevale v Sloveniji. Lik kurenta in njegovi obhodi v pustnem času so vpisani tudi na seznam nesnovne kulturne dediščine UNESCO. Kurentom se v pustni povorki pridružijo še drugi tradicionalni pustni liki in druge maškare, ki poskrbijo za veselo vzdušje na ptujskih ulicah in trgih. Vsekakor dovolj razlogov, da si vse skupaj ogledate in se prepustite norčavemu pustnemu dogajanju. Preden pa pridete na Ptuj, vas popeljemo v zakulisje karnevala, ki velja za enega najbolj slikovitih na svetu.

kurenti Stanko Kozel_Visit Ptuj

Kdo je kurent / korent?

Na prvi pogled strašljiv, a dober po srcu. Tako bi lahko na kratko opisali kurenta, najbolj poznan in množičen slovenski tradicionalni pustni lik, ki je hkrati prepoznaven simbol Ptuja. Njegov izvor ima mitološke korenine, njegova glavna naloga pa je, da odganja zle sile in v deželo kliče boljše čase, naj bo to v obliki blaginje, toplejše pomladi ali dobre letine.

Poznavanje zgodovinskih dejstev, tradicije in odnos do ohranjanja kulturne dediščine so temelji za pravega korenta oz. kurenta. Biti korant/kurent pomeni prinašati dobro, odganjati vse slabo - to lahko počneš le z dobrosrčnostjo in čisto energijo.

Aleš Ivančič, predsednik Zveze društev kurentov o kurentovih lastnostih

Obhodi kurentov, ki so vpisani na seznam nesnovne kulturne dediščine UNESCO, se začnejo že na svečnico, 2. februarja, in se zaključijo na pepelnično sredo. Nekdaj so v tem času hodili po hišah v bližnjih vaseh na Ptujsko-Dravskem polju, Halozah in Slovenskih goricah, danes pa svoje obhode zaključijo na Ptuju na tradicionalnem Kurentovanju.

Obisk kurenta pomeni srečo celo leto, razen če se kurent povalja po tleh na dvorišču domačije. Kurenti oz. korenti odplešejo svoj demonski ples, s katerim kličejo pomlad in odganjajo slabo energijo. Njihov ples je nov začetek in dober znak, da bo zemlja bogato obrodila. Domačini kurente zelo spoštujejo in jih bogato obdarijo s kakšnimi priboljški. Običajno so to koline, predvsem klobase, dekleta pa na kurentove ježevke privežejo robce kot znamenje naklonjenosti.

Če je nekdaj veljalo, da so kurenti le mladi fantje, je danes kurentije nadenejo vse generacije od najmlajših do starejših, celo nekaj žensk in deklet.

Kurenti imajo v okviru tradicionalnega Kurentovanja tudi svoj poseben dan - Dan kurentovih in korantovih skupin, običajno teden pred pepelnično sredo, in takrat Ptuj preplavi na stotine rogatih in pernatih kurentov/korantov!

Obišči stran

Kurent – strašljiv, a prijazen

Kurenta lahko spoznate na 100 in en način. Kurent ali korent? Strašljiv ali prijazen? Pravzaprav oboje. Odkrijte raznovrstne obraze kurentov, pustne tradicije, običajev in navad, ki spremljajo znameniti pustni lik, ki v pustnem času kolovrati po Ptuju in njegovi okolici. Vmes pa spoznajte še kakšno zanimivost, ki spremlja Kurentovanje na Ptuju.

Kurent na Google Arts and Culture

Kurentova oprava

Kurente boste zlahka prepoznali po značilni opravi, imenovani kurentija. Sestavljajo jo kapa, obleka iz ovčje kože, zelene ali rdeče gamaše, zvonci, ki so navezani na verigo okoli pasu, ter ježevka. Nekdaj so kurentije izdelovali iz tistih surovin, ki so jih imeli pri roki, torej doma na kmetijah.

Danes kurentije izdelujejo le še redki mojstri, kot je denimo Marko Klinc, ki nadaljuje družinsko tradicijo. Začetki njihove dejavnosti segajo v začetek 2. polovice 20. stoletja, ko je pustno obredje z razvojem Kurentovanja doseglo nove razsežnosti. V proces je vključena celotna družina. Mojstrstvo izdelovanja kurentij nadaljujeta že 2. in 3. generacija in jo prenašata tudi na mladi rod.

Izdelovanje kurentij ni mačji kašelj. Za izdelavo ene mojster nekaj tednov, odvisno od želje posameznika in naravnih materialov. Izdelane so ročno in zato je temu primerna tudi cena. Kljub temu pa naročila kurentij iz leta v leto rastejo, kar priča o tem, da kurent postaja vse bolj popularen pustni lik.

Pri izdelovanju kurentovih oprav so pomembne izkušnje in znanje, ki jih prinese čas in vsaka generacija posebej. Zraven tega so izrednega pomena tudi rokodelske veščine in čut za delo z naravnimi materiali.

Marko Klinc, mojster izdelovanja kurentij

Nositi kurentijo oz. korantijo je kar izziv, saj lahko tehta tudi več kot 40 kg, odvisno predvsem od velikosti in tipa zvoncev, gostote dlake in teže različnih materialov. A pravi kurent jo z veseljem nosi.

Nadeti so korantijo zame pomeni slaviti življenje. Biti nosilec in častilec dobrega je poslanstvo življenja.

Aleš Ivančič, predsednik Zveze društev kurentov

princ karnevala

Princ karnevala

V nekaterih krajih v Sloveniji je navada, da v pustnem času oblast do pepelnične srede prevzamejo pustni liki. Seveda samo simbolično. Tako na Ptuju iz županskih rok na otvoritveni slovesnosti Kurentovanja ključe mesta prevzame Princ karnevala. Na vsaki dve leti je na Martinovo, 11. novembra, izvoljen nov princ. A to ne more postati kar vsak – Princ karnevala lahko postane le tisti, ki se je izkazal z delom na družbenem in kulturnem področju ter znantno pripomogel k prepoznavnosti Kurentovanja in pustne tradicije na Ptuju. Vsak princ prevzame tudi vloge določenih zgodovinskih osebnosti in je temu primerno tudi oblečen.

Trenutno je častno funkcijo Princa karnevala prevzel Marko Šamperl, ki je v tradicijo kurentovanja v svoji vasi Spuhlji in tudi na Ptuju vpet že več kot 30 let. Z delovanjem v domačem društvu kurentov je začel že njegov oče, tradicijo pa nadaljuje tudi Markov sin Urban. Kot pravi, biti Princ karnevala zanj pomeni čast in ponos, da še naprej ohranjajo tradicijo, etnološko dediščino in ptujske pustne običaje. Vlogo Princa karnevala vidi kot povezovalni člen dogajanja, svoj lik Francesca Guffanteja pa opiše kot človeka, ki je bil vse življenje hvaležen za to, da je s svojim trudom uspel priti od skromnega fantiča do mestnega sodnika, njegova zgodba pa je lahko marsikomu navdih.

Čeprav je Princ karnevala predvsem protokolarni mojster na osrednjih pustnih prireditvah in nekakšen ambasador Kurentovanja, se z njim lahko podate na pustni potep po Ptuju.

Dobrodošli med kurenti in drugimi pustnimi liki na Ptuju!

Vse se začne na svečnico, ko je čas za Kurentov/korentov skok. Takrat si kurenti opolnoči v soju ognja nadenejo zvonce in začnejo simbolično odganjati zimo. V okviru Kurentovanja se na Artfestu, Etnofestu in Karnevalfestu zvrstijo številne povorke, pustni korzo, prikazi etnografskih likov, koncerti, plesi v maskah, razstave in še veliko drugega.

Obiščite Kurentovanje na Ptuju

Kurentova hiša – v družbi kurenta celo leto

Spoznajte kurenta na interaktiven način, kadarkoli v letu. Obiščite Kurentovo hišo, kjer lahko začutite, vidite, slišite posebno energijo, ki jo nosi kurent oziroma korent. S pomočjo sodobne tehnologije boste še bolj doživeto spoznavali kulturno dediščino, tradicijo in običaje, povezane s kurenti tudi takrat, ko je pustnega dogajanja že konec. Kurentova hiša je do leta 2029 pod častnim pokroviteljstvom Slovenske nacionalne komisije za UNESCO.

Vstopite v Kurentovo hišo

Doživite pustno veselje po Sloveniji

Čeprav je kurent najbolj prepoznaven pustni lik v Sloveniji, še zdaleč ni edini, ki privlači obiskovalce ne le na Ptuju, ampak tudi drugod. Spoznajte še cerkljanske laufarje, škoromate in druge etnografske like ter preverite, katere pustne karnevale se vam še splača obiskati. Pa še to – pust je tudi čas, ko lahko svojim brbončicam privoščite tradicionalne pustne pregrehe.

Pustne maske, ki jih lahko najdete le v Sloveniji

Spoznajte edinstvene etnografske pustne like, ki odganjajo temne sile in zimo ter kličejo pomlad. Večinoma so narejeni iz naravnih materialov, ki so jih na določenem območju imeli na razpolago. Številni pustni liki odražajo družbeno dogajanje in medsebojne odnose in prav zanimivo je videti, kako so nekateri prav »zimzeleno« aktualni.

Več

Pustne maske, ki jih lahko najdete le v Sloveniji

Pustne maske, ki jih lahko najdete le v Sloveniji

Spoznajte edinstvene etnografske pustne like, ki odganjajo temne sile in zimo ter kličejo pomlad. Večinoma so narejeni iz naravnih materialov, ki so jih na določenem območju imeli na razpolago. Številni pustni liki odražajo družbeno dogajanje in medsebojne odnose in prav zanimivo je videti, kako so nekateri prav »zimzeleno« aktualni.

Več

Pustni običaji, ki jih velja doživeti

Pustni običaji, ki jih velja doživeti

Tehtanje na debeli četrtek, vlečenje ploha v vaseh, kjer se v predpustnem času ni poročilo nobeno dekle, obhodi pustnih likov po vaseh in mestih, pustne povorke, pokop pusta na pepelnično sredo, zraven pa še posebni običaji, ki so značilni le za določene predele – vse to je del pustnega dogajanja v Sloveniji.

Več

Največji pustni karnevali

Največji pustni karnevali

Številna mesta in kraji na pustno soboto ali nedeljo pripravljajo sprevod pustnih mask, ki ga ponekod obogatijo še z bogatim spremljevalnim programom. Doživite največje slovenske pustne karnevale, na katerih sodelujejo tako tradicionalne etnografske pustne maske kot sodobnejši liki.

Več

Okusne pustne in postne jedi

Okusne pustne in postne jedi

V Sloveniji velja, da je »pust mastnih ust. Za pusta se namreč na mizi znajdejo mesne, pečene in ocvrte jedi, od kolin do pustnih krofov. Ker so v pustnem času dovoljene kulinarične »pregrehe«, temu sledi čiščenje telesa s postom. A tudi postne jedi v Sloveniji so okusne.

Več

Krof ali miška – poskusite pripraviti oboje

Krof ali miška – poskusite pripraviti oboje

Ocvrte dobrote so zaščitni znak pusta v Sloveniji. Najbolj razširjeni so krofi, gospodinje pa pripravljajo tudi flancate, bobe in miške. Če bi tudi vi radi pripravili pustne dobrote v svoji kuhinji, poglejte recepta za pripravo okusnih krofov ali pa za pripravo manj zahtevnih mišk.

Več

Kam na pustovanje v Sloveniji?

Poleg Kurentovanja in ostalih zanimivih karnevalov se lahko pustnim maskam pridružite tudi drugod po Sloveniji. Oglejte si nabor pustnih prireditev in zaplešite z maskami pomladi naproti.



Raziskujte kulturno dediščino Slovenije

Obisk Kurentovanja in ostalih pustovanj v Sloveniji lahko nadgradite z raziskovanjem kulturne in etnološke dediščine. Odkrijte kulturne zaklade, Unescovo dediščino, sprehodite se po živahnih mestih, prežetih z zgodovino in spoznajte zanimive navade in običaje Slovencev.

Ptuj

Najstarejše slovensko mesto, razpeto med vinorodnimi griči in reko Dravo.

Ptuj

Ptuj

Več

Etnološki festivali

Spoznajte življenje nekoč in danes na najbolj znanih etnoloških festivalih.

Etnološki festivali

Več

Umetnost in kultura

Slovenija se ponaša z bogatim kulturnim izročilom.

Umetnost in kultura

Več

Družinska doživetja v zgodovinskih mestih

Zgodovinska mesta vabijo z zabavnimi družinskimi doživetji.

Družinska doživetja v zgodovinskih mestih

Več

Slovenci za en dan – zanimivosti, navade, običaji

Spoznajte prebivalce Slovenije ter njihove navade in običaje.

Slovenci za en dan – zanimivosti, navade, običaji

Več

Raziščite slovenski svet mitov in legend

Odkrijte najbolj znane mite in legende Slovenije.

Raziščite slovenski svet mitov in legend

Več

Svetovna dediščina UNESCO

Slovenske zakladnice svetovne dediščine.

Svetovna dediščina UNESCO

Svetovna dediščina UNESCO

Več

Galerije in muzeji

Muzeji in galerije v Sloveniji – zakladnica umetnosti od pradavnine do danes.

Galerije in muzeji

Več

Želim prejemati e-novice

Bodite obveščeni o počitnicah v Sloveniji, sezonski ponudbi, aktualnih prireditvah, možnostih za izlete in popotovanjih. Vnesite košček zelene Slovenije v svoj e-predal.

Deli s prijatelji